Uvod. Definicije in opredelitve pojmov na področju ohranjanja naravnih genskih virov zdravilnih rastlin, naravnega ekosistema in agrosistemov.
Rast in razvoj zdravilnih rastlin na območju evropskega prostora. Naravni ekosistemi zdravilnih rastlin s prikazom vrednotenja okoljskih dejavnikov na rast in razvoj zdravilnih rastlin. Razširjenost avtohtonih zdravilnih rastlinskih vrst v Evropi in rajonizacija v Sloveniji. Vrednotenje okoljskih dejavnikov. Vpliv vremenskih razmer, tipa tal, nadmorske višine, osvetlitve in stresnih razmer na rast in razvoj zdravilnih rastlin ter vsebnost učinkovin. Interakcija med okoljem in genskimi viri ter njen vpliv na rast in razvoj zdravilnih rastlin.
Tehnološki vidiki pridelovanja. Značilnosti razmnoževanja zdravilnih in aromatičnih rastlin. Mikropropagacija zdravilnih rastlin. Vpliv mineralne prehrane in vodnega režima na rast in razvoj zdravilnih rastlin in vsebnost sekundarnih metabolitov. Pomen kolobarja pri pridelovanju enoletnic. Pridelovanje zdravilnih rastlin na polju in z uporabo hidroponskih tehnik.
Požetvena obdelava zdravilnih rastlin. Vpliv sušenja in skladiščenja na kakovost zdravilnih rastlin.
Rastni in rodni potencial vinske trte, fenofaze (Eichhorn-Lorenz), vplivi okoljskih dejavnikov na posamezni stopnji razvoja trte in kakovost grozdja.
Posebnosti dormantne faze pri vinski trti (dejavniki odpornosti na nizke temperature).
Variabilnost genetskega materiala vinske trte in abiotični stres (temperature, suša).
Bioklimatski indeksi za vinsko trto (Evropski projekt).
Gojenje vinske trte v spremenjenih klimatskih razmerah.
Primerljivost evropskih vinogradniških con z rajonizacijo drugih območij (Avstralija, Nova Zelandija, Kalifornija, Južna Afrika), Smartova mreža pridelovalnih območij.
Posebnosti rasti in razvoja posameznih vrst vrtnin in njihove morfološke značilnosti: solatnice in špinačnice (solata, endivija, radič, motovilec, špinača itd.); kapusnice (zelje, cvetača, ohrovt, kolerabica itd.); čebulnice (čebula, česen, por); plodovke (paradižnik, paprika, kumare, bučke itd.); korenovke in gomoljnice (korenček, peteršilj, zelena, rdeča pesa, itd.); stročnice (fižol, grah, bob); trajnice (špargelj, rabarbara, hren, itd.); dišavnice (drobnjak, rukvica, bazilika itd.); gojene gobe (šampinjoni, ostrigarji, itd.).
Vpliv izbora tehnik gojenja in oskrbovanja na uspešnost rasti in razvoja gojenih vrtnin.
Izbor tehnik breztalnega gojenja za raziskave fiziologije rasti in razvoja gojenih vrtnin.
Primerjava poteka rasti in razvoja gojenih rastlin pri gojenju na prostem in v zavarovanih prostorih.
Sortiment in njegova vloga pri izboru tehnik gojenja.
Priprava programov pridelave, rabe prostora (zemljišč) z upoštevanjem naravnih danosti, zahtev gojenih vrtnin in upoštevanjem ekonomskih kazalnikov uspešnosti pridelovanja.
Predmet obravnava rast in razvoj pri sadnih rastlinah. Izvor sadnih rastlin. Naravni in sintetični regulatorji rasti ter njihova funkcija in uporaba (zmanjšanje vegetativne aktivnosti, indukcija diferenciacije rodnih brstov, redčenje plodov, preprečevanje porjavenja plodov itd.). Rast, razvoj in funkcija rastnega vršička (okoljski dejavniki). Morfološke in razvojnofiziološke posebnosti sadnih rastlin (arhitektonska zgradba krošnje-zgradba rodnega volumna različnih sadnih vrst). Rast, razvoj in funkcija generativnega in vegetativnega koreninskega sistema glede na zemljišče, sadno vrsto, podlago in sorto. Medsebojni vpliv podlaga-sorta (slabitveni vpliv na vegetativno rast, vpliv na rodnost, kakovost itd.). Diferenciacija rodnih brstov pri pečkarjih, koščičarjih, lupinarjih in jagodičju (indukcija, potek). Cvetenje in oploditev (sterilnost, inkompatibilnost, oplojevalni odnosi med sortami, patrenokarpija, apomiksis itd.). Rast in razvoj ploda različnih pomoloških skupin (krivulje rasti ploda, spremembe parametrov razvoja ploda). Zorenje (klimakterijske in neklimakterijske sadne vrste, procesi zorenja plodov). Posebnosti fotosinteze sadnih rastlin (pomen gojitvene oblike, sistemov sajenja, gostote dreves, oveska, stresnih dejavnikov-suša, toča, poškodbe zaradi bolezni in škodljivcev). Fiziološki učinki rezi (vpliv na apikalno dominanco, intenzivnost vegetativne rasti, fotosintezo, zaloge ogljikovih hidratov, vpliv na diferenciacijo rodnih brstov, pridelek, izmenično rodnost in kakovost plodov).