Slika predmeta Strokovna praksa (AG-MHO-i)
AG-MHO-i
Strokovna praksa študenta pomeni njegovo vključitev v :
(i) pridelavo in predelavo hrane na kmetijah, kmetijskih in živilskih obratih,
(ii) podjetja z aktivnostmi ter dejavnostmi povezanimi s kmetijstvom, pridelavo hrane in okoljem,
(iii) zasebne in javne organizacije na področju svetovanja v kmetijstvu, pridelave in predelave hrane, tehnologijah v kmetijstvu, varstvu rastlin in okolja, ohranjanja krajine, načrtovanju delovnih procesov itn.
Študent ima na kmetijskem obratu, v podjetju ali organizaciji delovnega mentorja, ki skrbi za ustrezno strokovnost prakse.
Študent po zaključeni praksi mora napisati dnevnik o opravljeni praksi, ki ga potrdita delovni mentor s kmetijskega obrata ali podjetja ter mentor z visokošolske ustanove, ki izvaja študijski program Agronomija ali Hortikultura MSc.
Dnevnik mora biti napisan v skladu z Navodili za pisanje dnevnika in Navodili za pripravo zaključnih pisnih izdelkov na Biotehniški fakulteti UL.
Slika predmeta Ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi (AG-MHO-i)
AG-MHO-i
Ukrepi varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki vključujejo vsebine integriranega varstva rastlin. Formulacije fitofarmacevtskih sredstev (FFS). Nedovoljena FFS in njihovo prepoznavanje. Predpis s področja pravilne uporabe FFS v povezavi z zakonsko predpisanimi določbami na etiketi in njihova razlaga. Vplivi FFS na zdravje ljudi, ki vključuje vsebine nevarnosti in tveganja zaradi rabe FFS. Vplivi FFS na okolje, ki vključujejo vsebine iz varovanja tal, voda, zraka, čebel in drugih neciljnih členonožcev, prostoživečih rastlin in živali. Ukrepi za varovanje okolja v primeru izpustov FFS v okolje. Ravnanje z odpadki FFS. Teoretični in praktični prikaz priprave in uporabe naprav za nanašanje FFS, preprečevanje zanašanja FFS, odmerjanje in priprava škropilne brozge. Osebna varovalna oprema. Po uspešno opravljenem pisnem preverjanju znanja študenti pridobijo identifikacijsko izkaznico za poklicnega uporabnika in druge osebe, usposobljene za ravnanje s FFS - izvajalec ukrepov varstva rastlin.
Slika predmeta Mehanizacija v hortikulturi (AG-MHO-i)
AG-MHO-i
Sadjarsko vinogradniški traktor kot specifičnega stroja z ozkim kolotekom pri uporabi v sadjarstvu in vinogradništvu ali s širokim kolotekom za uporabo vrtnarstvu.
Podrahljalniki, plugi za globoko oranje, prekopalniki. Stroji za osnovno obdelavo – pripravo tal za sajenje večletnih kultur.
Stroji za oskrbo in nego zatravljenih ali obdelovalnih površin, polagalci folije in namakalnih cevi.
Stroji za kemično varstvo rastlin v intenzivnih nasadih za prostorsko nanašanje - pršilniki.
Stroji za mehansko nego in zaščito rastlin v vrtnarstvu, kot so: okopalniki, česala, razne izvedbe žičnih in kotalnih bran.
Pri vseh naštetih kmetijskih strojih je poudarek na specifični uporabi stroja pri določeni tehnologiji v hortikulturi, njegova storilnost in primernost uporabe.
Podrahljalniki, plugi za globoko oranje, prekopalniki. Stroji za osnovno obdelavo – pripravo tal za sajenje večletnih kultur.
Stroji za oskrbo in nego zatravljenih ali obdelovalnih površin, polagalci folije in namakalnih cevi.
Stroji za kemično varstvo rastlin v intenzivnih nasadih za prostorsko nanašanje - pršilniki.
Stroji za mehansko nego in zaščito rastlin v vrtnarstvu, kot so: okopalniki, česala, razne izvedbe žičnih in kotalnih bran.
Pri vseh naštetih kmetijskih strojih je poudarek na specifični uporabi stroja pri določeni tehnologiji v hortikulturi, njegova storilnost in primernost uporabe.
Slika predmeta Tropske okrasne rastline (AG-MHO-i)
AG-MHO-i
Tropske okrasne vrste. Klasifikacija tropskih okrasnih rastlin, ki jih je mogoče gojiti in pridelovati v zavarovanem prostoru v Sloveniji (tropski predstavniki družin Orchidaceae, Bromeliaceae ter različni drugi epifiti, Museceae, Euphorbiaceae,... ). Okoljske zahteve s kratkim pregledom izvora. Tehnologije pridelave in gojenja tropskih okrasnih rastlin. Pomen pridelave teh rastlin v naših klimatskih razmerah (zavarovan prostor, bivalni in javni prostori). Primerjava možnosti gojenja tropskih vrst pri nas ter možnosti gojenja sezonsko primerljivih vrst, ki izvirajo iz nam bližjih klimatskih razmer. Gojenje teh rastlin na stalnem mestu (zunanje in sobne lončnice).
Slika predmeta Gojenje manj znanih zelenjavnic, dišavnic in kalčkov (AG-MHO-i)
AG-MHO-i
Posebnosti zelenjadarske pridelave in iskanje tržnih vrzeli: obseg pridelave, vrste vrtnin in njihova ponudba.
Gojenje manj znanih zelenjadnic iz skupine trajnic: pridelava hrena, rabarbare, kardija, morskega pustoljuba.
Tehnologije gojenja znanih dišavnic: pri tem so mišljene dišavnice, ki jih uporabljamo sveže v kulinariki kot npr. bazilika, drobnjak, rukvica, vrtna kreša.., kjer se zelo uveljavlja gojenje v lončkih preko celega leta.
Gojenje manj znanih enoletnih zelenjadnic: črni koren, zimski luk, sladki krompir, listnati ohrovt, listnati kitajski kapus, belušna zelena, stebelna solata...
Različni načini gojenja kalčkov: kreše, soje, redkvic...
Predstavitve seminarskih nalog: vsak slušatelj bo pripravil in predstavil seminarsko nalogo kjer bo predstavil eno manj znanih vrtnin ali specifično tehnologijo gojenja.
Gojenje manj znanih zelenjadnic iz skupine trajnic: pridelava hrena, rabarbare, kardija, morskega pustoljuba.
Tehnologije gojenja znanih dišavnic: pri tem so mišljene dišavnice, ki jih uporabljamo sveže v kulinariki kot npr. bazilika, drobnjak, rukvica, vrtna kreša.., kjer se zelo uveljavlja gojenje v lončkih preko celega leta.
Gojenje manj znanih enoletnih zelenjadnic: črni koren, zimski luk, sladki krompir, listnati ohrovt, listnati kitajski kapus, belušna zelena, stebelna solata...
Različni načini gojenja kalčkov: kreše, soje, redkvic...
Predstavitve seminarskih nalog: vsak slušatelj bo pripravil in predstavil seminarsko nalogo kjer bo predstavil eno manj znanih vrtnin ali specifično tehnologijo gojenja.
Slika predmeta Pridelava kakovostnega grozdja in vina (AG-MHO-i)
AG-MHO-i
Kakovostni vidiki pridelave grozdja in sortna ampelotehnika.
Odvisnost kakovosti grozdja od tehnoloških sistemov v vinogradu in od okoljskih dejavnikov (tla, klima). Mehanska in kemična zgradba grozdja, sortne variabilnosti in posebnosti.
Tehnološka in mikrobna determinacija dozorevanja grozdja, alkoholna fermentacija in biološki razkis.
Vinska klet – oprema in organizacija dela.
Predelava grozdja in tehnologija procesiranja mošta.
Senzorična analiza in degustacija vina – vino v svetu in pri nas.
Vino in hrana, francoski paradoks.
Odvisnost kakovosti grozdja od tehnoloških sistemov v vinogradu in od okoljskih dejavnikov (tla, klima). Mehanska in kemična zgradba grozdja, sortne variabilnosti in posebnosti.
Tehnološka in mikrobna determinacija dozorevanja grozdja, alkoholna fermentacija in biološki razkis.
Vinska klet – oprema in organizacija dela.
Predelava grozdja in tehnologija procesiranja mošta.
Senzorična analiza in degustacija vina – vino v svetu in pri nas.
Vino in hrana, francoski paradoks.
Slika predmeta Alternativne, sredozemske in tropske sadne vrste (AG-MHO-i)
AG-MHO-i
Pomen in vloga alternativnih (aronija, črni bezeg, murva, nešplja, asimina…), sredozemskih (oljka, kaki, granatno jabolko, rožič, feijoja, mandarina, pomaranča, ...) in tropskih (banana, ananas, avokado, mango, pitaja, …) sadnih vrst. Definicije osnovnih pojmov. Posebnosti obravnavanih sadnih vrst. Okoljske zahteve s kratkim pregledom izvora. Opisi rastlin. Sorte in podlage. Tehnologije pridelave. Vsebnost in uporaba plodov.