AG-MAG-2

Viri onesnažil
Kemija tal (anorganske komponente, organska snov tal, sorpcijski kompleks, ionske reakcije, ravnotežja na faznih mejah, kinetika reakcij)
Usoda onesnažil v tleh (vezi in agregatna stanja, izhlapevanje, raztapljanje, bioakumulacija, sorpcija)
Težke kovine v tleh (dosegljivost, speciacija, frakcionacija, biogeokemijsko kroženje)
Kemijske reakcije organskih onesnažil (hidroliza, foto-transformacije)
Encimske transformacije (hidroliza, oksidacija, redukcija, konjugacija, polimerizacija, mineralizacija)
Anorganska onesnažila (radionuklidi, fluor, aluminij, arzen, azbest, selen, baker, cink, kadmij, krom, svinec, živo srebro, nitrati in fosfati)
Pesticidi (klorirani ogljikovodiki, organofosfatni insekticidi, karbamati, piretrini, fenoksiacetati, triazini, fenilsečninski herbicidi, sulfonilsečninski herbicidi, acetanilidi).
Ostala organska oesnažila (organokovinske spojine, BTXi, polimeri, površinsko aktivne snovi, POPi, eksploziva)
Uvod v ekotoksikologijo tal (strupenostni testi, QUSAR, bioindikatorji, biomarkerji, vpliv onesnažil na procese v tleh)
Ocenjevanje tveganja (identifikacija, toksičnost, izpostavljenost, karakterizacija tveganja, upravljanje in nadzorovanje tveganja, remediacija)

Domača, mednarodna zakonodaja na področju kakovosti okolja in ohranjanja narave. Metodologija: zasnova monitoringa; načrt vzorčenja in oprema, fizikalno kemijske metode ugotavljanja kakovosti, obdelava podatkov, zagotavljanje kakovosti podatkov. Primeri: monitoring vnosa nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla, monitoring kakovosti tal v kmetijstvu, kontrola rodovitnosti tal, kakovost urbanih tal, raziskave onesnaženosti tal Slovenije, Nacionalni program varstva okolja, presoje vplivov na okolje… Geografski informacijski sistemi kot pomembno orodje zbiranja in posredovanja relevantnih geokodiranih podatkov, talni informacijski sistem. Sistemi poročanja o okolju v Sloveniji in Evropi, Evropska okoljska agencija. Programi spremljanja učinkov onesnaženega zraka na recipiente v okviru Konvencije o razširjanju onesnaženega zraka preko meja (CLRTAP). Programi spremljanja monitoringa v okviru Konvencije o biološki raznolikosti (Strategija, pomembna območja za izbrane skupine organizmov , ekološko pomembna območja, območja Natura 2000, aktivnosti v okviru GBIF).

Lokalno vreme v razgibanem reliefu. Viri vremenskih informacij. Razlike v sevanju: določanje kvaziglobalnega sevanja. Lokalni vetrovi. Vpliv reliefa in razvoj ekstremnih vremenskih pojavov (vetrolomi, pozebe, nalivi, poplave). Temperaturne inverzije v biosferi. Modifikacije meteoroloških spremenljivk v nasadih, advekcija, akumulacija. Transmisija sevanja pod krošnjami. Agrometeorološke rajonizacije, agroklimatsko kartiranje in atlasi. Pasivna in aktivna borba proti pozebi, močnemu vetru, toči.
Agrometeorološki del vodnega cikla. Fizika oblakov, umetno proženje padavin. Žledenje. Intercepcija padavin, odtoki po deblih. Metode za izračun evapotranspiracije: aerodinamične, sevalne, empirične. Omočenost lista. Klimatologija suše. Fizika oroševanja.
Modeli rasti in razvoja rastlin. Parametrizacije rastlinske odeje v modelih. Preprosti statistični in dinamični agrometeorološki modeli. Meterološke pogonske spremenljivke in parametri. Generiranje manjkajočih vrednosti. Fenološko modeliranje. Statistični, kavzalni in dinamični modeli. Izbira časovnega koraka Verfikacija, kalibracija, občutljivosti modela. Operativni modeli: IRRFIB, PLASMO, SWAP, CERES, WATBALL, CROPWAT.
Podnebne spremembe in njihove posledice za agroekosisteme. TGP v kmetijstvu: viri in ponori. Spremenjena sevalna bilanca. Ranljivost kmetijstva na podnebne spremembe. Možne prilagoditve. Posledice podnebnih sprememb v drugih sektorjih. Kyotski protokol in kmetijstvo. Tanjšanje ozonskega plašča. Mednarodne konvencije in kmetijstvo.

Predmet Trajnostno kmetijstvo obravnava multifunkcionalnost kmetijstva (hrana, krma, surovine za obrtno in industrijsko predelavo, obnovljivi viri energije, kulturna krajina, rekreacija) s poudarkom na povezavah med tlemi, podnebjem, rastlinami, živalmi in človekom kot družbenim bitjem, ki s temi viri upravlja. Obrazloženo bo bistvo multifunkcionalnega kmetijstva, tako da bo študentu razumljivo, da gre pri tej obliki kmetovanja za celostno povezavo in součinkovanje med okoljem in človekom kot družbenim bitjem. Predmet temelji na povezovanju postopkov in sredstev za ohranjanje trajne rodovitnosti tal, na vzdrževanju biotske in okoljske pestrosti ter obravnava načine uporabe rastlinskih in živalskih odpadkov. Definirano bo tradicionalno, konvencionalno in trajnostno kmetijstvo. Predstavljena bodo načela obeh trajnostnih usmeritev: integrirano kmetovanje in različne oblike ekološkega/biološkega/organskega kmetovanja. Prikazane bodo napake, ki se pojavljajo pri nekaterih praksah »ekološkega« in »integriranega« kmetovanja«, ki zaradi teh napak ne more biti trajnostno.
S primeri trajnostnega kmetovanja bodo izpostavljene tehnologije pridelave energetskih rastlin in drugih pri nas tako imenovanih alternativnih kultur. Poudarjen bo pomen rajonizacije, kolobarja, pravilne izbire rastišča, sonaravnih načinov obdelave tal, setev več vrst v pasovih, v sosevkih in podsevkih na njivah in v trajnih nasadih, uporaba biotičnih in biotehničnih sredstev pri oskrbi; opredeljena bo oblika in čas aplikacije organskih in mineralnih gnojil in njihove mejne količine. Podana bodo načela in pomen ekološkega travinja za pridelovanje krme in za varovanje narave s primeri gojenja travne ruše na naravnih rastiščih, na njivah, v sadovnjakih in v vinogradih ter na tratah glede na podnebne, talne in tehnološke dejavnike rasti. Predstavljena bo alternativna raba travne ruše v energetske namene in kompostiranje travnega zelinja.

Tla in raba zemljišč. Degradacijski procesi tal s poudarkom na pozidavi. Pedogeografski dejavniki zaraščanja kmetijskih zemljišč. Zakonodaja v RS na področju kmetijskih zemljišč, prostorskega načrtovanja in onesnaževanja. Različni pristopi h klasifikaciji tal: Slovenska klasifikacija (podrobna navodila), World Reference Base (WRB/FAO), osnove Soil Taxonomy (ZDA).
Kartiranje tal: merila, tehnike in orodje. Geografski podatki in karte Slovenije (topografske, geološke, pedološke). Talni informacijski sistem. Pedosekvence (kronosekvence in catene), tla in krajina v Sloveniji.
Sistemi vrednotenja tal, primernost in ranljivost tal. Načini vrednotenja tal v Sloveniji (talno število, bonitetne točke, pravila za bonitiranje). Presoje vplivov na okolje za segment tla: navodila, obstoječa praksa in problematika. Novi pristopi vrednotenja tal/zemljišč za različne namene s poudarkom na varovanju kmetijskih zemljišč. Načrtovanje rabe tal na onesnaženih območjih. Poudarek je na samostojnem projektnem delu.