AG-UNI-i

Splošni uvod.
Razdelitev, vloga in pomen makrohranil.
Osnovna kemijska analiza krme in živali.
Prebava in posebnosti prebave hranil pri različnih živalskih vrstah. Prebavljivost.
Presnova in bilanca hranil.
Izkoriščanje energije in vrednotenje energijske vrednosti in kakovosti beljakovin krme.
Vloga in esencialnost mineralov in vitaminov.
Krmni dodatki in škodljive snovi krme.
Zauživanje krme.
Osnove krmljenje in osnove sestavljanja obrokov in krmnih mešanic.

Osnove vsebnosti koristnih in nevarnih snovi v rastlinah in glivah; osnove sekundarnega metabolizma pri višjih kopenskih rastlinah in glivah in njihov pomen za te organizme in njihove konzumente; vpliv okolja na kemijsko sestavo rastlin s stališča hranilne vrednosti in strupenosti
pregled nastanka glavnih skupin sekundarnih metabolitov s toksičnimi učinki in pregled pomembnejših skupin strupenih rastlin in gliv v kopenskih ekosistemih glede na: njihovo taksonomsko pripadnost, pojavljanje v ekosistemih in habitatnih tipih, nevarnost za zastrupitve človeka in domače živali, vrste učinkovin in učinkov na ljudi
uporabne, užitne in strupene samonikle rastline bivalnega okolja (urbanih okolij)
uporabne, užitne in strupene samonikle rastline obdelovalnih površin, vključno s pleveli in tujerodnimi vrstami
uporabne, užitne in strupene samonikle rastline in glive gozdov.

Splošen opis gliv in njihove morfološke značilnosti.
Sistematska opredelitev kraljestva gliv, s posebnim poudarkom na višjih glivah.
Fiziologija gliv glede na način prehrane - predavanja bodo usmerjena predvsem na saprofitizem in simbiozo oz. mikorizo.
Splošni pogoji, ki so pomembni za rast in razvoj gliv v naravi.
Rastni pogoji za pridelavo posamezne vrste gobe (šampinjonov, ostrigarjev, šitake, topolovke, strnišnice, zimske panjevke, svetlikave pološčenke in drugih vrst saprofitskih ter mikoriznih gliv). Trendi gojenja različnih vrst gob (postopki, oprema, predelava).
Bolezni gojenih gob in varstvo gob pred škodljivci (preventiva in kurativa).
Pomen pridelave gob pri izkoriščanju odpadkov kmetijstva in lesne industrije v smislu sonaravne pridelave hrane.
Pomen mikorizacije za agrikulture in varovanje gozdov (pogozdovanje na onesnaženih področjih in zaščita samoniklih gliv).
Gojenje gob kot dopolnilna dejavnost na kmetijah.
Ekonomika oziroma raziskava tržišča za gojene gobe s posebnim poudarkom trženja jedilnih in zdravilnih gob pridelanih brez uporabe pesticidov.
Perspektive gojenja gob v biotehnologiji, pridelavi hrane, zdravilstvu in pri razgradnji odpadkov kmetijske proizvodnje ter predelave lesa in posebnih odpadkov.

Umestitev živinoreje, osnovni proizvodni sistemi v živinoreji, struktura gospodarstev in trendi. Pomeni živinoreje znotraj kmetijstva in širše. Evolucija domačih živali ter taksonomska umestitev vrst domačih živali. Biološka pestrost in živinoreja. Pregled stanja živalskih genskih virov po vrstah, njihove rabe ter ocena možnosti , razvoja, vrst rabe in ohranjanja le-teh. Živinoreja in proizvodnja hrane (prehranska piramida). Druge rabe živali in njihovih proizvodov. Primerjava učinkovitosti izkoriščanja energije in beljakovin iz rastlinske pridelave pri posameznih vrstah in proizvodnih usmeritvah, načela konkurenčnosti človek : žival pri porabi rastlinskih hranil. Biološke osnove in osnove prireje mleka, mesa, jajc in drugih živalskih proizvodov ter povezave med rejo živali in okoljem z vidika trajnostne rabe prostora. Osnove prehrane domačih živali: prebava in presnova, izkoriščanje hranil, potrebe živali, osnove krma in krmljenje. Osnovna načela populacijske genetike, pomen biotehniških ukrepov ter sodobnih biometričnih metod za povečanje gospodarnosti reje domačih živali. Osnove zakonske ureditve v živinoreji ter primerjalno med vrstami domačih živali v Sloveniji.

Uvod v kmetijsko politiko
Mehanizmi delovanja sodobne države. Politični sistem in subjekti, načelo enotnosti in delitve oblasti.
Problemi, cilji in instrumenti kmetijske politike. Dohodkovni problem in tržne zgrešitve. Cilji in koncepti kmetijskih politik. Delitev instrumentov. Učinki in merjenje učinkov kmetijske politike.
Kmetijstvo in kmetijska politika Slovenije in Evropske unije.
Mednarodna trgovina s hrano, nerazviti in kmetijstvo. Svetovni trg s hrano, problem kmetijstva nerazvitih.
Nosilci kmetijske politike. Vrste nosilcev, vloga uradništva, interesno-politične organizacije.

Uvod v kmetijsko pravo
Kmetijsko pravo kot del pravnega sistema. Pravno pravilo, razmerje in akti. Pravni viri. Pravni red EU. Kriteriji in značilnosti kmetijskega prava. Zgodovinski razvoj kmetijskega prava.
Ustavnopravne podlage kmetijskega prava. Načelo pravne in socialne države.
Osebe v pravu. Družinsko pravo, posebej premoženjski pravni režim v zakonski zvezi. Stvarno pravo. Obligacijsko pravo.
Dedno pravo, posebej ureditev dedovanja zaščitenih kmetij. Kmetijsko strukturno pravo.
Kmetijsko okoljsko pravo.
Davčni sistem in socialna varnost v kmetijstvu.

Odnos vreme - podnebje. Klimatski sistem. Dejavniki, ki oblikujejo podnebje. Sevanje Sonca, lastnosti atmosfere, tal, oceanov in relief. Klima v preteklosti, podnebje danes. Razlike v obdelavi vremenskih in klimatoloških spremeljivk. Makro, mezo in mikroklima. Pomen lokalnega reliefa za klimo.
Arhiv klimatskih spremenljivk. Izvedene klimatske spremeljivke (topli, vroči, hadni dnevi, dnevi z različnimi pojavi, definicije ekstremnega vremena). Fenološka opazovanja. Logična in kritična kontrola klimatskih nizov. Zbirke klimatskih podatkov na spletnih straneh svetovnih centrov.
Agroklimatologija: Klimatski indeksi za kmetijstvo. Indeksi sušnosti (de Marton), mere za kontinentalnost klime (Konrad, Kerner), vlažnostne province (Thornthwaite). Indeksi podnebja za vinogradništvo (Huglin, Winkler). Klima vegetacijske dobe. Temperaturni pragovi in vegetacija. Vsote aktivnih in efektivnih temperatur zraka. Fototermalne enote.
Klimatske klasifikacije. Povezava klima-vegetacija. Grafični prikazi podnebja. Walterjev klimagram in Taylorjev klimagraf.
Spremembe klime, klimatski scenariji, mednarodne obveznosti in protokoli. Globalni in mezoklimatski modeli.

Terminologija. Definicije. Oblike in vloga hranil v tleh in v rastlinah. Makro in mikro hranila. Zgodovinski razvoj in sodobni koncepti ter definicije o rodovitnosti tal, prehrani rastlin in praksi gnojenja. Obtok hranil v sistemih tla-rastlina-žival-tla in kmetija-mesto. Organska gnojila. Odpadne snovi, ki se lahko uporabljajo kot gnojila. Vloga organske snovi in organskih gnojil. Bilanca organske snovi v "slovenskem kolobarju". Mineralna gnojila. Vpliv gnojil oz. gnojenja na pH tal, na mikrobiološko aktivnost, na strukturo tal, na velikost in kakovost pridelkov. Sodobne metode za določitev pravilnih in pravočasnih odmerkov gnojil. Kontrola rodovitnosti tal in gnojenja. Računalniški programi kot podpora za izračunavanje in modeliranje gnojenja. Posebne tehnike in načini gnojenja (specialna gnojila s postopnim delovanjem, fertigacija, folirano gnojenje, sestava in nadzor hranilne raztopine v hidroponiki…). Gnojenje in okolje. Gnojenje v alternativnem kmetijstvu (ekološko, bio-dinamično...). Smernice in predpisi v povezavi z gnojenjem (SLO, EU in primeri iz ostalih delov sveta).

Tla kot življenjski prostor (komponente tal, neživi dejavniki, heterogenost življenjskih okolij v tleh: stelja, rizosfera, drilosfera, termitosfera).
Talni mikroorganizmi (raznolikost talnih mikroorganizmov, metode v mikrobni ekologiji tal, bakterije, arheje, glive, mikrobne združbe, ostali talni mikroorganizmi in infektivni delci, horizontalni prenos genetskega material v tleh).
Talna favna (raznolikost in vloga talne favne, mikro-, mezo-, makro- in megafavna).
Biogeokemijski procesi (metabolizem, raztapljanje in preperevanje mineralov, nastajanje mineralnih depozitov, biogeokemijski cikli).
Tok snovi in energije (primarna proizvodnja, ekološke piramide, razkroj: sestavine stelje, abiotski in biotski dejavniki razkroja, regulacija razkroja).
Populacije in združbe (spreminjanje številčnosti populacije zaradi upora, strategije prilagajanja populacij, odnosi med osebki iste vrste, združbe in medvrstni odnosi: mikoriza, biološka vezava dušika, interakcije med talnimi mikroorganizmi in talno favno, ekološka zaporedja).
Vpliv onesnaženja in različnih kmetijskih tehnologij na ekologijo tal.

Uvod. Opredelitev zdravilnih in aromatičnih rastlin (ZAR) ter njihovega pomena v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Načini razvrščanja ZAR. Tržni proizvodi na osnovi ZAR in tehnološki vidiki njihove izdelave. Konvencija o biološki raznovrstnosti in njen pomen za ohranitev naravnih genskih virov ZAR.
ZAR v sodobni fitoterapiji. Opredelitev parametrov kakovosti surovin za proizvode na osnovi ZAR. Farmacevtske oblike proizvodov, njihova izdelava, standardizacija in kontrola kakovosti.
Predstavitev posameznih zdravilnih in aromatičnih rastlin (20 vrst). Sistematična pripadnost, morfološki opis, geografski izvor, kultivarji, ekološke zahteve, zasnova nasada oz. posevka s podatki o pripravi zemlje, o semenu in sadikah (obdelava, čas, globina in količina sajenja oz. setve na 1 ha), tla in prehrana, bolezni in škodljivci. Možni kontaminanti v ZAR, v proizvodih na osnovi ZAR ter njihovi neželeni učinki. Načini sušenja oz. dodelave glede na vrsto droge v prometu, pridelek rastlinske droge. Shranjevanje posušenih ZAR (rastlinskih drog) in predelava v tržne proizvode. Kriteriji vrednotenja zdravilnih (kakovost, varnost, učinkovitost) in aromatičnih (kakovost, varnost) rastlin

Oris temeljnih socioloških sestavin, teorij in praks, vezanih na mednarodna in domača dogajanja ter spremembe v podeželskem prostoru.
Primerjalna analiza ruralno-urbanega družbenega sistema; analiza zmanjševanja razlik in medsebojne odvisnosti med ruralnimi in urbanimi območji.
Pregled družbenih struktur in institucij v podeželskem prostoru: delo, družina, skupnost, organizacije, slojevitost.
Vrednotenje posledic delovanja novih tehnologij na blaginjo podeželskih skupnosti.
Vrednotenje dejavnikov socialne in ekonomske izključenosti (revščine) v podeželskem prostoru.
Demografska gibanja ter njihove posledice za odnose med spoloma in generacijami na podeželju.
Pomen in vloga socialnega kapitala pri razvoju podeželskih skupnosti.
Primerjalna analiza mednarodnih in domačih projektov razvoja podeželja.