Course image Uporabne in strupene samonikle rastline in glive (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Osnove vsebnosti koristnih in nevarnih snovi v rastlinah in glivah; osnove sekundarnega metabolizma pri višjih kopenskih rastlinah in glivah in njihov pomen za te organizme in njihove konzumente; vpliv okolja na kemijsko sestavo rastlin s stališča hranilne vrednosti in strupenosti.
Pregled nastanka glavnih skupin sekundarnih metabolitov s toksičnimi učinki in pregled pomembnejših skupin strupenih rastlin in gliv v kopenskih ekosistemih glede na: njihovo taksonomsko pripadnost, pojavljanje v ekosistemih in habitatnih tipih, nevarnost za zastrupitve človeka in domače živali, vrste učinkovin in učinkov na ljudi.
Uporabne, užitne in strupene samonikle rastline bivalnega okolja (urbanih okolij).
Uporabne, užitne in strupene samonikle rastline obdelovalnih površin, vključno s pleveli in tujerodnimi vrstami.
Uporabne, užitne in strupene samonikle rastline in glive gozdov
Course image Gojenje gob (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Splošen opis gliv in njihove morfološke značilnosti.
Sistematska opredelitev kraljestva gliv, s posebnim poudarkom na višjih glivah.
Fiziologija gliv glede na način prehrane - predavanja bodo usmerjena predvsem na saprofitizem in simbiozo oz. mikorizo.
Splošni pogoji, ki so pomembni za rast in razvoj gliv v naravi.
Rastni pogoji za pridelavo posamezne vrste gobe (šampinjonov, ostrigarjev, šitake, topolovke, strnišnice, zimske panjevke, svetlikave pološčenke in drugih vrst saprofitskih ter mikoriznih gliv). Trendi gojenja različnih vrst gob (postopki, oprema, predelava).
Bolezni gojenih gob in varstvo gob pred škodljivci (preventiva in kurativa).
Pomen pridelave gob pri izkoriščanju odpadkov kmetijstva in lesne industrije v smislu sonaravne pridelave hrane.
Pomen mikorizacije za agrikulture in varovanje gozdov (pogozdovanje na onesnaženih področjih in zaščita samoniklih gliv).
Gojenje gob kot dopolnilna dejavnost na kmetijah.
Ekonomika oziroma raziskava tržišča za gojene gobe s posebnim poudarkom trženja jedilnih in zdravilnih gob pridelanih brez uporabe pesticidov.
Perspektive gojenja gob v biotehnologiji, pridelavi hrane, zdravilstvu in pri razgradnji odpadkov kmetijske proizvodnje ter predelave lesa in posebnih odpadkov.
Course image Fiziologija rastlin (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Rastlina in voda: fizikalno-kemijske lastnosti vode, pomen vode v fizioloških procesih v rastlini. Voda in rastlinska celica, vodni potencial. Sprejem vode v rastlino, prevajanje vode, transpiracija, regulacija transpiracije.
Osnove mineralne prehrane rastlin: makro- in mikroelementi, funkcijska razdelitev mineralnih hranil, osnove sprejema, transporta in asimilacije mineralnih hranil. Funkcije hranil v procesih v rastlinskem svetu, pomanjkanje hranil – znaki pomanjkanja in fiziološke osnove za pojav simptomov.
Metabolizem ogljika: zgradba fotosinteznega aparata, svetlobne reakcije fotosinteze, ogljikove reakcije fotosinteze, nastanek fotoasimilatov in njihova usoda. Sinteza asmilacijskega škroba in saharoze. Transport asimilatov, razlaga koncepta vir:ponor. Fotorespiracija. Respiracija. Posebnosti respiracije pri rastlinah.
Rast in razvoj: rast, diferenciacija in razvoj. Celična rast. Kontrola rasti in razvoja. Razvoj semena, nadzemnega dela, korenin. Cvetenje in razvoj ploda. Rastlinski rastni hormoni in regulacija rasti in razvoja. Oris regulatorne vloge, mehanizmov delovanja avksinov, citokininov, giberelinov, abscizinske kisline in etilena. Svetloba in temperatura ter rast in razvoj: fotomorfogeneza, fitokrom, fotoperiodizem.
Course image Mikrobiologija (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Pregled najpomembnejših odkritij v mikrobiologiji.
Primerjava morfoloških in fizioloških značilnosti pomembnih skupin mikrorganizmov (bakterije, arheje, virusi, mikoplazme, alge, glive, praživali).
Načini prehranjevanja mikroorganizmov (fototrofija, kemolitotrofija, aerobno in anaerobno dihanje, fermentacija, metanogeneza, metilotrofija).
Rast in kontrola rasti mikroorganizmov.
Osnove mikrobne ekologije (interakcije med mikrobi in interakcije med mikrobi in višjimi organizmi).
Vloga mikroorganizmov pri biogeokemijskem kroženju energije in snovi (kroženje ogljika, dušika, žvepla, fosforja in železa).
Osnove mikrobne biotehnologije za agronomske potrebe (biokontrola, bioremediacija, kompostiranje, procesiranje krme in hrane, tehnologija inokulacije z bakterijami in glivami).
Course image Statistika I (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Osnovni statistični pojmi: populacija in vzorec, opisne in številske spremenljivke, merska lestvica.
Zbiranje primarnih podatkov: poskus, opazovanje. Neslučajna in slučajna izbira enot.
Analiza ene spremenljivke.
Kvantili. Okvir z ročaji. Srednje vrednosti. Mere variabilnosti.
Uporaba verjetnostnega računa v statistiki.
Normalna porazdelitev. Porazdelitev vzorčnih aritmetičnih sredin. Studentova porazdelitev.
Statistično sklepanje.
Interval zaupanja: pomen, izračun velikosti vzorca. Koncept preverjanja statističnih domnev: ničelna
in alternativna domneva, postopek. Statistični in vsebinski sklep, pomen napake I. in II. vrste. Pvrednost.
Primeri: t-preizkus za povprečje v enem vzorcu, t-preizkus za povprečji za dva
neodvisna/odvisna vzorca.
Analiza odvisnosti in soodvisnosti pri dveh spremenljivkah.
Enostavna linearna regresija: izračun in pomen ocen, koeficient determinacije, napovedovanje.
Koeficient linearne korelacije: predpostavke in uporaba.
Obveznosti študenta:
Sprotno delo domačih nalog ter dva delna oziroma končni pisni izpit.
Course image Rastlinska genetika (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Študentje, prosim vpišite se v predmet Rastlinska genetika (AG-UNI-2).

Jernej Jakše
Course image Biotehniška informatika (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Uvod v informatiko in dokumentacijo. Značilnosti, struktura in tipi znanstvenih, strokovnih oz. tehnoloških informacijskih virov na področju agronomije. Tipologija in formati dokumentov (znanstveni, pregledni, strokovni članki, referati, monografije, odprti spletni viri ipd.). Klasifikacije in predmetne oznake s področja agronomije. Strokovni geslovniki in terminologija. Izbrane bibliografske, faktografske zbirke in informacijski sistemi na področju agronomije. Značilnosti in struktura podatkovnih zbirk ter namenskih iskalnih programov (npr. CAB Abstracts, Agricola ... Ovid, Spirs). Iskalna sintaksa, iskalni operatorji ter specifika bibliografskih polj v zbirkah. Polna besedila s področja agronomije in elektronski časopisi (npr. ScienceDirect, Springer ipd.). Domače in tuje statistične in numerične zbirke. Domača dostopnost biotehniških informacij prek vzajemnega elektronskega kataloga. Obisk pomembnejših domačih informacijskih centrov. Internet in iskalni stroji. Značilnosti spletnega iskanja. Specifika kontroliranega in prostega besednjaka. Zasnova seminarske naloge: informativni naslov, ustrezne strokovne ključne besede, izvleček, struktura posameznih poglavij, preglednice, slike, pravilno navajanje virov, pagina viva ...)
Course image Hidroponsko gojenje vrtnin (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Obravnava se poglobljena tematika s področja hidroponskega gojenja izbranih vrtnin za proizvodne namene. Študentje se seznanijo z značilnostmi sistemov hidroponskega gojenja vrtnin, opremo in najprimernejšimi tehnikami ter ukrepi za uspešno gojenje vrtnin.
Tematski sklopi:
Opis in razdelitev hidroponskih sistemov;
Izbor in priprava objektov za hidroponsko gojenje;
Tehnike hidroponskega gojenja (aeroponsko, NFT, plavajoči sistemi (Floating sistem), agregatni sistemi (v trdnih substratih), tankoplastni sistemi gojenja);
Izbor in opis substratov za hidroponsko gojenje (kamena volna, sotni substrati, perlit, žagovina, vermikulit, mešanice substratov);
Izbor in priprava hranilnih raztopin (koncentriranih, razredčenih, za posamezne vrtnine);
Zasnova in oskrba nasadov vrtnin gojenih na hidroponski način (gojenje sadik, sajenje, oskrba);
Izbor tehnik gojenja izbranih vrtnin (listnata zelenjava, plodovke, zelišča, okrasne rastline);
Ekonomičnost pridelovanja vrtnin gojenih na hidroponski način (kalkulacije, analize stroškov).
Course image Projektiranje večletnih nasadov (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Izdelava predhodne študije (podatki o investitorju, zemljišču, analiza okoljskih in talnih razmer, pridobitev soglasij, sadne vrste in sorte, tržne možnosti). Izdelava projekta (tehnični, tehnološki in ekonomski del). Priprava zemljišča, postavitev ograje, vetrozaščitnega pasu, mreže proti toči, izdelava poti, ureditev vodnih zajetij, izdelava sadilnega načrta, sajenje, potrebe po delovni sili, strojih, priključkih, embalaži, … Analiza stroškov naprave nasada, vzdrževanja do rodnosti, oskrbe v rodnosti, prihodki od prodaje sadja pred polno rodnostjo in v polni rodnosti. Časovna izvedba projekta (nabava sadilnega materiala, priprava zemljišča, sajenje, gojitvena rez).
Course image Klimatologija (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Odnos vreme - podnebje. Klimatski sistem. Dejavniki, ki oblikujejo podnebje. Sevanje Sonca, lastnosti atmosfere, tal, oceanov in relief. Klima v preteklosti, podnebje danes. Razlike v obdelavi vremenskih in klimatoloških spremeljivk. Makro, mezo in mikroklima. Pomen lokalnega reliefa za klimo.
Arhiv klimatskih spremenljivk. Izvedene klimatske spremeljivke (topli, vroči, hadni dnevi, dnevi z različnimi pojavi, definicije ekstremnega vremena). Fenološka opazovanja. Logična in kritična kontrola klimatskih nizov. Zbirke klimatskih podatkov na spletnih straneh svetovnih centrov.
Agroklimatologija: Klimatski indeksi za kmetijstvo. Indeksi sušnosti (de Marton), mere za kontinentalnost klime (Konrad, Kerner), vlažnostne province (Thornthwaite). Indeksi podnebja za vinogradništvo (Huglin, Winkler). Klima vegetacijske dobe. Temperaturni pragovi in vegetacija. Vsote aktivnih in efektivnih temperatur zraka. Fototermalne enote.
Klimatske klasifikacije. Povezava klima-vegetacija. Grafični prikazi podnebja. Walterjev klimagram in Taylorjev klimagraf.
Spremembe klime, klimatski scenariji, mednarodne obveznosti in protokoli. Globalni in mezoklimatski modeli.
Course image Mehanizacija v hortikulturi (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Sadjarsko vinogradniški traktor kot specifičnega stroja z ozkim kolotekom pri uporabi v sadjarstvu in vinogradništvu ali s širokim kolotekom za uporabo vrtnarstvu.
Podrahljalniki, plugi za globoko oranje, prekopalniki, gredičarji. Stroji za osnovno obdelavo – pripravo tal za sajenje večletnih kultur.
Stroji za oskrbo in nego zatravljenih ali obdelovalnih površin, polagalci folije in namakalnih cevi.
Stroji za kemično varstvo rastlin v intenzivnih nasadih za prostorsko nanašanje - pršilniki, škropilnice za škropljenje v herbicidni pas.
Stroji za mehansko nego in zaščito rastlin v vrtnarstvu: okopalniki, česala, različne izvedbe žičnih in kotalnih bran.
Stroji za setev in saditev vrtnin.
Stroji za vršičkanje zelenih poganjkov, okopalniki v vinogradništvu.
Pri vseh naštetih kmetijskih strojih je poudarek na specifični uporabi stroja pri določeni tehnologiji v hortikulturi, njegova storilnost in primernost uporabe.
Course image Rodovitnost tal in gnojenje (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Zgodovinski razvoj in sodobni koncepti ter definicije o rodovitnosti tal, prehrani rastlin in praksi gnojenja. Oblike in vloga hranil v tleh in v rastlinah. Obtok hranil. Organska gnojila. Odpadne snovi, ki se lahko uporabljajo kot gnojila. Vloga organske snovi in organskih gnojil. Kompostiranje, komposti in rastni substrati. Bilanca organske snovi v "slovenskem kolobarju". Mineralna gnojila. Vpliv gnojil oz. gnojenja na pH tal, na mikrobiološko aktivnost, na strukturo tal, na velikost in kakovost pridelkov. Sodobne metode za določitev pravilnih in pravočasnih odmerkov gnojil. Kontrola rodovitnosti tal in gnojenja. Računalniški programi kot podpora za izračunavanje gnojenja. Posebne tehnike in načini gnojenja (specialna gnojila s postopnim delovanjem, fertigacija, foliarno gnojenje, sestava in nadzor hranilne raztopine v hidroponiki…). Gnojenje in okolje. Gnojenje v alternativnem kmetijstvu (ekološko, bio-dinamično...). Smernice in predpisi v povezavi z gnojenjem (SLO, EU in primeri iz ostalih delov sveta).
Course image Ekologija tal (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Tla kot življenjski prostor (komponente tal, neživi dejavniki, heterogenost življenjskih okolij v tleh: stelja, rizosfera, drilosfera, termitosfera).
Talni mikroorganizmi (raznolikost talnih mikroorganizmov, metode v mikrobni ekologiji tal, bakterije, arheje, glive, mikrobne združbe, ostali talni mikroorganizmi in infektivni delci, horizontalni prenos genetskega material v tleh).
Talna favna (raznolikost in vloga talne favne, mikro-, mezo-, makro- in megafavna).
Biogeokemijski procesi (metabolizem, raztapljanje in preperevanje mineralov, nastajanje mineralnih depozitov, biogeokemijski cikli).
Tok snovi in energije (primarna proizvodnja, ekološke piramide, razkroj: sestavine stelje, abiotski in biotski dejavniki razkroja, regulacija razkroja).
Populacije in združbe (spreminjanje številčnosti populacije zaradi upora, strategije prilagajanja populacij, odnosi med osebki iste vrste, združbe in medvrstni odnosi: mikoriza, biološka vezava dušika, interakcije med talnimi mikroorganizmi in talno favno, ekološka zaporedja).
Vpliv onesnaženja in različnih kmetijskih tehnologij na ekologijo tal.
Course image Mikropropagacija (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Tehnične zahteve vzgoje rastlin in vitro. Pogoji za optimalno rast donorskih rastlin, laboratorijski prostor ter karakteristike opreme, aparature za aseptično manipulacijo rastlinskih tkiv, komore za gojitev rastlinskih tkiv. Načini priprave gojišč in sestavine. Postopki priprave in značilnosti sestavin, vpliv izbora fitohormonov.
Izbra izsečkov za doseganje aksilarne razvojne poti. Iniciacija kulture, razmnoževanje poganjkov, razrez, subkultivacija, izdolževanje, koreninjenje in vitro, koreninjenje in vivo, aklimatizacija. Specifike direktne organogeneze. Kritične točke in vitro klonskega razmnoževanja. Težavna akseničnost ter sporadne okužbe in njihova kontrola. Hipersenzibilnost; hiperhidracija; odmiranje vršičkov; prevodna tkiva in korenine.
Zgledi mikropropagacije (sodelujejo slušatelji). Postopki ohranjanja linij: Pomen ohranjanja linij. Izzvana počasna in vitro rast.
Course image Zdravilne in aromatične rastline (AG-VSŠ-i)
AG-VSŠ-i
Uvod. Opredelitev zdravilnih in aromatičnih rastlin (ZAR) ter njihovega pomena v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Načini razvrščanja ZAR. Tržni proizvodi na osnovi ZAR in tehnološki vidiki njihove izdelave. Konvencija o biološki raznovrstnosti in njen pomen za ohranitev naravnih genskih virov ZAR.
ZAR v sodobni fitoterapiji. Opredelitev parametrov kakovosti surovin za proizvode na osnovi ZAR. Farmacevtske oblike proizvodov, njihova izdelava, standardizacija in kontrola kakovosti.
Predstavitev posameznih zdravilnih in aromatičnih rastlin (20 vrst). Sistematična pripadnost, morfološki opis, geografski izvor, kultivarji, ekološke zahteve, zasnova nasada oz. posevka s podatki o pripravi zemlje, o semenu in sadikah (obdelava, čas, globina in količina sajenja oz. setve na 1 ha), tla in prehrana, bolezni in škodljivci. Možni kontaminanti v ZAR, v proizvodih na osnovi ZAR ter njihovi neželeni učinki. Načini sušenja oz. dodelave glede na vrsto droge v prometu, pridelek rastlinske droge. Shranjevanje posušenih ZAR (rastlinskih drog) in predelava v tržne proizvode. Kriteriji vrednotenja zdravilnih (kakovost, varnost, učinkovitost) in aromatičnih (kakovost, varnost) rastlin