AG-VSŠ-2

Posebnosti integrirane in ekološke pridelave vrtnin.
Razvoj in opis različnih tehnik gojenja sadik ter kakovost sadik.
Vrste substratov in pomen sadilnega materiala za nadaljni razvoj vrtnin.
Osnovne razlike med pridelavo na prostem in v rastlinjakih.
Lastnosti in morfologija posameznih zelenjadnic iz skupin solatnic, špinačnic, kapusnic, stročnic, korenovk, gomoljnic, plodovk, čebulnic, dišavnic in trajnic; njihove potrebe po svetlobi, namakanju, hranilih in oskrbi pri različnih terminih zasnove in tehnikah gojenja.
Opis slovenskih in najbolj razširjenih sort vrtnin.
Možnosti shranjevanja in skladiščenja pridelanih vrtnin ter ohranitev njihove kakovosti.
Osnove gojenja gob.
Predstavitev raziskav o prednostih in slabostih novejših tehnik gojenja vrtnin (hidroponika, cepljenje sadik…).
Pridelava semena pomembnejših vrtnin.
Izdelava pridelovalnih načrtov, njihova predstavitev in diskusija

Rajonizacija vinogradništva v Sloveniji in projekt evropskih vinogradniških con.
Organografija in fiziologija vinske trte kot orodje in osnova tehnoloških ukrepov v vinogradu.
Botanični in agrobiološki potencial priporočenih in dovoljenih sort v Sloveniji. Problematika direktno rodnih novih in starih hibridov.
Agrotehnika in ampelotehnika za kakovost grozdja (zimska in zelena rez).
Vrednotenje kakovosti grozdja (kazalci: fenologija, modeli dinamike dozorevanja, fenolna zrelost), Pridelava namiznega grozdja.
Postavke integrirane in biološke pridelave grozdja in vina ter tehnološke rešitve.
Tehnološka in mikrobna determinacija dozorevanja grozdja, alkoholna fermentacija in biološki razkis.
Vinska klet – oprema, predelava grozdja in tehnologija procesiranja mošta.
Senzorična analiza in degustacija vina – vino v svetu in pri nas.
Vino in hrana, francoski paradoks.

Pomen sadjarstva.
Sadni okoliši (kima, tla, lega).
Priprava zemljišča za napravo nasada (izravnava terena, ureditev poti, analiza zemlje, založno in zeleno gnojenje), postavitev ograje.
Izdelava sadilnega načrta (opraševalni odnosi), količenje, sajenje, postavitev opore, mreže proti toči, namakalnega sistema.
Gojitvene oblike pri različnih sadnih vrstah (okrogle in ploščate).
Gojitvene oblike in sistemi sajenja glede na kombinacijo sorta/podlaga.
Normativi dela delovnih faz v nasadih z različnimi sistemi in strukturo.
Tehnološki ukrepi (rez, gnojenje prek tal, foliarno gnojenje, redčenje plodov (kemično in ročno), namakanje, vzdrževanje negovane ledine in herbicidnega pasu, časovna razporeditev varstva pred boleznimi in škodljivci) pri pridelovanju jablan, hrušk, kutin, nešpelj, breskev, mandlja, češenj, višenj, marelic, sliv, jagod, ribeza, malin, robid, tayberrija, oreha, leske, kostanja, aktinidije, kakija in oljke.
Ocena pridelka, načrtovanje obiranja in spravila sadja.
Osnovne zahteve za skladiščenje sadja, sortiranje, embalaža, priprava sadja za trg.
Osnovne lastnosti glavnih sort pomembnih sadnih vrst v Sloveniji.
Določanjem rokov obiranja z različnimi testi, pripomočki za obiranje.

Pomen kmetijstva, struktura kmetijskih zemljišč, načini rabe, značilnosti regij, primerjava z EU in svetom. Oblike kmetijstva in kmetijska pridelava v povezavi s prehranskimi navadami, stopnje samooskrbe, poraba in trendi v Sloveniji, EU in svetu. Umestitev živinoreje, osnovni proizvodni sistemi v živinoreji, struktura gospodarstev in trendi. Pomeni živinoreje znotraj kmetijstva in širše. Evolucija domačih živali ter taksonomska umestitev vrst domačih živali. Biološka pestrost in živinoreja. Pregled stanja živalskih genskih virov po vrstah, njihove rabe ter ocena možnosti razvoja, vrst rabe in ohranjanja le-teh. Živinoreja in proizvodnja hrane (prehranska piramida). Druge rabe žival in njihovih proizvodov. Primerjava učinkovitosti izkoriščanja energije in beljakovin iz poljedelske pridelave pri posameznih vrstah in proizvodnih usmeritvah, načela konkurečnosti človek : žival pri porabi rastlinskih hranil. Biološke osnove in pregled tehnologij prireje mleka, mesa jajc in drugih živalskih proizvodov ter povezave med rejo živali in okoljem z vidika trajnostne rabe prostora. Osnovna načela selekcijskega dela v živinoreji, pomen biotehničnih ukrepov ter sodobnih biometričnih metod za povečanje gospodarnosti reje domačih živali. Pomen zdravja živali, naravne odpornosti in človekovih odločitev na dolgoživost in življenjsko prirejo. Osnove zakonske ureditve v živinoreji ter primerjalno med vrstami domačih živali v Sloveniji in skupnem evropskem prostoru.

Travništvo in njivsko pridelovanje krme. Uvod v travništvo; okvirna predstavitev travinja v svetovnem in slovenskem merilu; travna ruša in njene karakteristike; praktični vidik rasti in razvoja trav in metuljnic; praktični vidik kemične sestave zelinja; hranilna vrednost krme in ključi za določanje le-te; dejavniki rasti in razvoja travne ruše; praktični vidik bolezni in škodljivcev v travništvu; proizvodno-ekološki profil 44 vrst travniških rastlin (glavni rodovi: ljuljka, bilnica, latovka, pasja trava, stoklasa, šopulja, detelja, meteljka, grašica, grahor, nokota, regrat, trpotec, otavčič, korenje); njivska voluminozna krma; tehnologija pridelovanja krme na travinju in njivah (gnojenje in bilanca hranil, kosna raba, travno-deteljne mešanice, krmni dosevki, kontrola plevelov v travni ruši in obnova travnikov). Pašništvo; pregled metod za določanje količine in kakovosti zelinja; stroški izkoriščanja travnatega sveta in gospodarnost kmetovanja; ureditev zemljišča za vodenje nadzorovane paše; koristni vplivi paše na tla in rušo; preprečevanje škodljivosti bivanja živine na prostem; odpornost rastlin ruše na pašo in njen vpliv na spremembo tekmovalnosti med rastlinami; sistemi vodenja paše z začasnimi ograjami; pomen in prednost razdelitve pašnika na ograde; podaljševanje pašne sezone in krmljenje na pašniku; drevesno-pašni sistemi rabe kmetijskih zemljišč in ponovno uvajanje kmetijske rabe na opuščena zemljišča; vloga velikih rastlinojedih živali v naravnem okolju; uporabnost grmišč za pašno rejo domačih prežvekovalcev; ukrepi varovanja drevesnih vrst rastlin na pašniku; varovanje živine pred zvermi in mešana paša različnih vrst živali; ukrepi za preprečitev prekomerne razmnožitve zajedavcev pašnih živali; košnja in postopki spravila viška zelinja s pašnika (venenje, sušenje, siliranje).

Tehnologije razširjenih in perspektivnih poljščin v procesu globalizacije v skladu z dobro kmetijsko prakso.
Namen uporabe pridelka in botanična pripadnost po skupinah: prava in prosasta žita, oljnice, predivnice, stročnice (zrnate in voluminozne), korenovke, gomoljnice, hmelj in druge posebne poljščine, njivne krmne rastline, poljske zelenjadnice in semenski posevki. Morfologija, rast in razvoj s sistemi za določanje razvojnih faz, rastne zahteve (tla, podnebje), kolobar, obdelava tal, sorte in način setve, specifičnost gnojenja glede na načrtovano velikost in kakovost pridelka, setev v čistem ali mešanem posevku, oskrba posevka med rastno dobo (dognojevanje, biotično, biotehnično in kemično varstvo pred povzročitelji bolezni, škodljivci in pleveli), način spravila in shranjevanje pridelka, biokemična sestava in uporaba pridelka bodisi za prehrano ljudi, krmo živali ali za industrijsko predelavo. Tehnologije pridelovanja alternativnih poljščin, smiselnost uvajanja posamezne le v primeru predelave surovine v industrijske ali obrtne izdelke, na primer žitnih plev za ležišča, slame za bioplin, beljakovin iz semen stročnic za plastične materiale, olja iz semena oljne ogrščice in drugih oljnic za biodizel, stebel predivnic (lan, konoplja) za netekstilno prejo idr..

Struktura in funkcija DNA, organizacija prokariontskih in eukariontskih genomov. Prenos biološke informacije, izražanje genov, genski kod, sinteza beljakovin. Organizacija in struktura jedrne DNA višjih organizmov: kromosomi, somatski in spolni celični cikel, geni in njihovo izražanje, alelne oblike in odnosi med njimi. Izražanje genov v populacijah. Monogensko in poligensko izražene lastnosti in njihovo vrednotenje.
Viri variabilnosti rastlin: rekombinacije, mutacije. Ohranjanje in dostopnost genske variabilnosti, genske banke.
Pomen žlahtnjenja rastlin in sodobnega sortimenta za napredek kmetijstva.
Sorte kot čiste linije, populacije, hibridi, sintetiki, kloni, pomen inbriding depresije in heteroze ter pridobivanje hibridnega semena.
Metode žlahtnjenja samoprašnic, tujeprašnic in vegetativno množenih rastlin.
In vitro biotehnološke tehnike in njihova uporaba v klonskem razmnoževanju in žlahtnjenju rastlin.
In vitro vzgoja neokuženega sadilnega materiala, medvrstna križanja (nezreli embriji, protoplasti), haploidi, somaklonska variabilnost, krioprezervacija, pridobivanje sekundarnih metabolitov.
Molekulsko in vitro žlahtnjenje s ciljnimi genskimi elementi, genske transformacije.
Načini in možnosti patentiranja ter trženja pridelkov in njihovih izdelkov pridobljenih s sodobnimi biotehnološkimi metodami žlahtnjenja.

Pomembnost kmetijske tehnike in razvoj kmetijskih strojev pri pridelavi hrane in vpliv na kultiviranosti krajine skozi čas.
Lastnosti in uporabnost materialov (kovinskih, nekovinskih, razgradljivih) in njihov pomen pri izdelavi kmetijskih strojev in ekologije.
Hidravlični stroji in naprave (elementi hidrostatike in hidrodinamike v kmetijskih strojih).
Traktor, kot pretvornik kemične v mehansko energijo in njegova uporaba in pomen v kmetijstvu.
Stroji za obdelavo tal, uporabnost strojev za osnovno in dopolnilno obdelavo.
Stroji za mineralno in organsko gnojenje.
Stroji za setev, posebnosti strojev za setev in saditev.
Stroji za mehansko nego, kemično zaščito in obstoječa zakonodaja.
Stroji za spravilo okopavin in zmogljivost strojev za spravilo okopavin.
Varnost strojev in naprav (tehnična zakonodaja na področju kmetijske tehnike).