AG-MAG-i

Strokovna praksa študenta pomeni njegovo vključitev v :
(i) pridelavo in predelavo hrane na kmetijah, kmetijskih in živilskih obratih, 
(ii) podjetja z aktivnostmi ter dejavnostmi povezanimi s kmetijstvom, pridelavo hrane in okoljem, 
(iii) zasebne in javne organizacije na področju svetovanja v kmetijstvu, pridelave in predelave hrane, tehnologijah v kmetijstvu, varstvu rastlin in okolja, ohranjanja krajine, načrtovanju delovnih procesov itn.

Študent ima na kmetijskem obratu, v podjetju ali organizaciji delovnega mentorja, ki skrbi za ustrezno strokovnost prakse. 

Študent po zaključeni praksi mora napisati dnevnik o opravljeni praksi, ki ga potrdita delovni mentor s kmetijskega obrata ali podjetja ter mentor z visokošolske ustanove, ki izvaja študijski program Agronomija ali Hortikultura MSc. 
Dnevnik mora biti napisan v skladu z Navodili za pisanje dnevnika in Navodili za pripravo zaključnih pisnih izdelkov na Biotehniški fakulteti UL.

Definicija ekološkega kmetijstva. Razvoj in organiziranost ekološkega/biološkega/organskega kmetovanja v svetu, EU in pri nas. Uredbe in pravilniki.
Zahteve in omejitve na področju rastlinske pridelave in reje domačih živali. Združenja ekoloških pridelovalcev in predelovalcev (standardi).
Ekološko kmetijstvo med tradicionalnimi in novimi tehnologijami.
Preusmeritveni načrt. Postopki nadzora ekološke rastlinske pridelave in reje domačih živali. Kontrolne organizacije v Sloveniji. Certifikacija kmetije in izdelkov. Označevanje ekoloških pridelkov in izdelkov. Blagovne znamke.
Morfološke in fiziološke lastnosti vrst, sort kmetijskih rastlin in pasem domačih živali ustreznih za ekološko kmetijstvo. Avtohtone sorte in pasme (možnosti za introdukcijo tujih) ter priporočila glede izbora.
Posebnosti ekološke pridelave semena in sadik.
Pregled katalogov dovoljenih sredstev za oskrbo (gnojenje in varstvo) rastlin v ekološkem kmetijstvu.
Posebnosti obdelave tal, agrotehničnih postopkov setve/saditve, oskrbe in spravila v ekološkem kmetijstvu.
Dolžina in sestava ekološkega kolobarja s primeri.
Pomen vključevanja metuljnic v kolobar. Bilanca hranil in vzdrževanje trajne rodovitnosti tal. Možnosti uporabe biotskih in biološko-dinamičnih pripravkov za nego komposta in za varstvo rastlin s prikazom izdelave.
Uporaba koristnih povezav med vrstami in sortami rastlin ter živalmi na kmetiji (permakultura v svetu in pri nas). Združene setve (mešani posevki, vmesni posevki, podsevki) in uporaba v tradicionalnem kmetijstvu in na področju permakulture.
Pomen povezovanja ekološke pridelave, predelave in uporabe. Postopki in metode za ugotavljanje notranje kakovosti ekoloških pridelkov in izdelkov.
Potrebe, smeri in možnosti razvoja ekološkega kmetijstva v prihodnosti.

Tla kot življenjski prostor (komponente tal, neživi dejavniki, heterogenost življenjskih okolij v tleh: stelja, rizosfera, Opredelitveni kriteriji trat za okrasno, rekreacijsko in športno rabo; talne in podnebne zahteve za uspešen razvoj ter rast ruše z ozirom na specifične pogoje uporabe posameznih vrst trat v Sloveniji; ukrepi za pripravo zemljišča, glede na kakovost zemljine in izbira postopkov za formiranje ruše nove trate; izbor vrst in sort trav ter priprava ustrezne mešanice semen za formiranje nove ruše, prilagojene namenom rabe trate; setveni odmerek in kaj vpliva na izbiro časa setve; travne preproge; začetek, pogostost in višina košnje na novo formirane ruše trat za različne namene rabe; nujna opravila pred in po prekomerni rabi (obremenitvi) trate ob izvedenih prireditvah v neugodnih talnih ali vremenskih razmerah; varstvo ruše trat pred boleznimi in škodljivci (biotično varstvo rastlin); gnojenje in namakanje trat; ukrepi za izboljšanje zračenja in odcednosti vrhnjega sloja tal; valjanje trat za enakomernejšo zgostitev zemljine in izboljšanje kakovosti zahtevanih parametrov za športne namene rabe trate; postopki ocenjevanja kakovosti ruše trat in vrednotenje poškodb nastalih zaradi prekomerne uporabe trate; obnova obstoječe trate z dosejavanjem in vsejavanjem semena trav neposredno v rušo; morfološke in fiziološke posebnosti vrst trav za potrebe snovanja trat v rekreacije namene; formiranje okrasne - vrtne trate; specifične zahteve vzdrževanja trat za različne športne dejavnosti (nogomet, golf, tenis, keglanje – kriket).

Predstavitev pojma rastlinska karantena in karantenski škodljiv organizem. Organiziranost in dejavnosti fitosanitarne inšpekcije. Načini neposrednega nadzora rastlin, rastlinskega blaga in fitofarmacevtskih sredstev pri uvozu, izvozu in v notranjem prometu. Predpisane detekcijske in identifikacijske metode za ugotavljanja zastopanosti karantenskih škodljivih organizmov (KŠO). Širjenje KŠO. Nujni ukrepi za preprečevanje vnosa in širjenja KŠO. Seznami škodljivih organizmov in status v Sloveniji: a) seznami za evropsko skupnost (I.A.I, I.A.II, II.A.I, II.A.II, III.A, IV.A.I, IV.A.II, V.A.I, V.B.I, VI.), b) seznami za varovana območja v Evropski Skupnosti (I.B, II.B, III.B, IV.B, V.A.II, V.B.II). Pravilnik o ukrepih in postopkih za preprečevanje vnosa in širjenja škodljivih organizmov rastlin, rastlinskih proizvodov in nadzorovanih predmetov (UL RS 31/2004 s spremembami). Podrobna predstavitev za Slovenijo dejansko ali potencialno pomembnih vrst KŠO: a) škodljivci (paradižnikov molj, kostanjeva šiškarica, borova ogorčica, koruzni hrošč, kitajski in azijski kozliček idr.), b) bolezni (krompirjev rak, krompirjeva rjava gniloba, metličavost jablan, plodova monilija, hrušev ožig, trsne rumenice, hmeljev viroid idr.). Bionomija in poškodbe karantenskih škodljivcev. Biologija in bolezenska znamenja karantenskih povzročiteljev bolezni rastlin. Načini zatiranja in eradikacije karantenskih škodljivih organizmov: kemično varstvo, integrirano varstvo, biotično varstvo. Prognoza gospodarsko najpomembnejših škodljivih organizmov, s poudarkom na terenski diagnostiki. Pomen Evropske in sredozemske organizacije za varstvo rastlin (EPPO) in Fitosanitarne uprave Republike Slovenije pri osveščanju in zmanjševanju škodljivosti karantenskih škodljivih organizmov. Predstavitev PQR (podatkovna baza EPPO o karantenskih škodljivcih).

Spoznavanje najpogostejših vrst plevelov in tujerodnih rastlin iz skupin enoletnic, trajnic in lesnatih rastlin z vidika njihovih botaničnih lastnosti, zahtev glede ekoloških dejavnikov (svetloba, temperatura, vlažnost, hranila, pH), potencialne invazivnosti in sistematske pripadnosti. Izdelava herbarija in načrtov možnega upravljanja/zatiranja v različnih ekoloških razmerah. Interakcije med pleveli, tujerodnimi rastlinami in avtohtno vegetacijo v različnih tipih kmetijske, gozdarske rabe tal in urejanju urbanega prostora (kompeticija, alelopatija, invazivnost). Problemi invazivnosti pri plevelih in gojenih (okrasnih, kmetijskih) rastlinah. Pravila poimenovanja in klasifikacije rastlinskih taksonov.

Uvod v geografske informacijske sisteme (GIS).
Struktura in vrsta prostorskih podatkov.
Predstavitev ter iskanje prostorskih podatkovnih zbirk.
Priprava prostorskih podatkov za geoprocesiranje.
Geoprocesiranje.
Geokodiranje.
Licenčni ter odprtokodni GIS programi in orodja.
Osnove prostorskega modeliranja.
Daljinsko zaznavanje.
Izdelava samostojnih gradiv na podlagi rezultatov analize prostorskih podatkov.

Predmet definira področja, kot so krajinski parki, vrtovi, javne zelene površine, pokopališča, predhišni in hišni vrtovi, pridobitni vrtovi, reprezentativni vrtovi, ki skupaj oblikujejo krajino. Slušatelji se v okviru predmeta seznanijo z osnovnimi tehnikami v krajinski gradnji in vzdrževanju. V ta okvir sodijo zemeljska dela, vrste gradnje in oprema primerna za krajinsko gradnjo ter vegetacijska tehnična dela. Vsebina predmeta se ukvarja s postavitvijo, oblikovanjem ter vzdrževanjem posebnih struktur, ki pomagajo oblikovati krajinska področja. V ta obseg sodi področje trate in travinja, področje vodnih površin, področje strešnih vrtov, področje otroških igrišč, ipd.

Zgodovina sadnih izborov za Slovenijo. Kriteriji za razvrščanje plodov posameznih sadnih vrst v skupine glede na obliko, velikost plodov po metodi UPOV. Vpliv posameznih podlag na kakovost plodov. Pomološke značilnosti sort jablane, hruške, našija, kutine, breskve, nektarine, marelice, slive, višnje, češnje, jagode, maline, robide, rdečega in črnega ribeza, kosmulje, ameriške borovnice, oreha, leske, kostanja. Tehnični vprašalniki. Testi za določanje zrelosti plodov posameznih sadnih vrst (škrobni test, trdota plodov, skupni sladkorji, skupne kisline, Streifov indeks itd.), ocenjevalni listi za zunanjo (osnovna in krovna barva, velikost, oblika itd.) in notranjo kakovost plodov (okus, sočnost, barva mesa, velikost koščice-peščišča, aroma itd.) za posamezne sadne vrste, fiziološke bolezni plodov sadnih vrst, ravnanje s sadjem ob obiranju.

Kmetijska politika:upravljanju z javnimi dobrinami ter vloga države; politika upravljanja s prostorom in kmetijskimi naravnimi viri; učinki javnih politik in njihovo vrednotenje;
Kmetijski podporni sistemi: vloga kmetijskih javnih služb (zbornice, kmetijska svetovalna služba, strokovna združenja in nevladne organizacije);
Proizvodno povezano organiziranje: poslovno in interesno povezovanje kmetijskih gospodarstev (zadružništvo in zadružni sistem, organizacije proizvajalcev, gospodarska interesna združenja, neformalne oblike povezovanja);
Odločanje: teorija odločanja, sistematični procesi odločanja, sistemi za podporo odločanju;
Sistemska analiza in modeliranje: osnove teorije sistemov, orodja sistemske analize, vrste modelov, pristopi k oblikovanju analitskih in sintetičnih modelov; uporaba računalniških orodij za oblikovanje modelov.
Vrednotenje proizvodnje: opredelitev pojma vrednosti, temeljni principi vrednotenja premoženja, tehnike ocenjevanje nepremičnin, osnovni sredstev in kmetijskih proizvodov;
Na vajah bodo slušatelji z uporabo računalniških orodij analizirali praktične primere s področja agroživilstva.

Vrste biogenih odpadkov; poti njihovega nastajanja; rastlinski in živinski ostanki na kmetiji; recikliranje v naseljih; količine v Sloveniji, fizikalne in kemijske lastnosti. Blata čistilnih naprav, gnojnice, gnojevke, vsebine greznic, ostanki po fermentaciji ipd. Pridobivanje bioplina ter uporaba ostankov po fermentacijah. Briketiranje (peletiranje) biogenih odpadkov in uporaba. Kompostiranje: biološke osnove, tehnološke zahteve; dinamika razgradnje, obstoječi tehnološki postopki, metode za določitev zrelosti komposta, parametri kakovosti za uporabo komposta v kmetijstvu in hortikulturi. Fizikalne, kemijske in biološke metode za oceno gnojilne vrednosti kompostov, ostankov po fermentaciji. Kompost in druge snovi kot sestavni deli rastnega substrata (kompost kot nadomestek šote). Rastni substrati (umetno pripravljena vrtna prst, substrat za vzgojo lončnic; substrati za rast gliv …). Analitski postopki za oceno rastnih substratov. Snovno - energijske bilance posameznih postopkov predelave. Primeri celovitega načrtovanja tehnologij za zmanjšanje snovno - energetskih izgub. Standardi in zakonodaja. Osnovni ekonomski kazalci pri predelavi in uporabi biogenih odpadkov.

Izdelava predhodne študije (podatki o investitorju, zemljišču, analiza okoljskih in talnih razmer, pridobitev soglasij, sadne vrste in sorte, tržne možnosti). Izdelava projekta (tehnični, tehnološki in ekonomski del). Priprava zemljišča, postavitev ograje, vetrozaščitnega pasu, mreže proti toči, izdelava poti, ureditev vodnih zajetij, izdelava sadilnega načrta, sajenje, potrebe po delovni sili, strojih, priključkih, embalaži, … Analiza stroškov naprave nasada, vzdrževanja do rodnosti, oskrbe v rodnosti, prihodki od prodaje sadja pred polno rodnostjo in v polni rodnosti. Časovna izvedba projekta (nabava sadilnega materiala, priprava zemljišča, sajenje, gojitvena rez).

Tehnične zahteve vzgoje rastlin in vitro. Pogoji za optimalno rast donorskih rastlin, laboratorijski prostor ter karakteristike opreme, aparature za aseptično manipulacijo rastlinskih tkiv, komore za gojitev rastlinskih tkiv. Načini priprave gojišč in sestavine. Postopki priprave in značilnosti sestavin, vpliv izbora fitohormonov.
Izbira izsečkov za doseganje aksilarne razvojne poti. Iniciacija kulture, razmnoževanje poganjkov, razrez, subkultivacija, izdolževanje, koreninjenje in vitro, koreninjenje in vivo, aklimatizacija. Specifike direktne organogeneze. Kritične točke in vitro klonskega razmnoževanja. Težavna akseničnost ter sporadne okužbe in njihova kontrola. Hipersenzibilnost; hiperhidracija; odmiranje vršičkov; prevodna tkiva in korenine.
Zgledi mikropropagacije (sodelujejo slušatelji). Postopki ohranjanja linij: Pomen ohranjanja linij. Izzvana počasna in vitro rast.

Molekularne tehnike: polimerazna verižna reakcija, polimerazna verižna reakcija v realnem času, tipi elektroforez, hibridizacija po Southernu, detekcija fluorescentno označenih DNA fragmentov. Uporaba specifičnih elektroforetskih tehnik za namene diagnostike (TGGE in DGGE). Različne vrste molekularnih markerjev in njihove lastnosti. Pomembnost uporabe molekularnih tehnik za hitro in natančno identifikacijo patogenov in škodljivcev. Tehnike izolacije DNA in RNA iz rastlinskega materiala, insketov in mikroorganizmov. DNA sonde in njihova uporaba pri identifikaciji patogenov in škodljivcev. Analiza genetske variabilnosti rastlin, rastlinskih patogenov in škodljivcev z uporabo molekularnih tehnik. Primeri določevanja GSR in GSO v hrani, kvantitativno določevanje primesi s pomočjo tekmovalnega PCR testa in PCR v realnem času. Transgene rastline in konstrukti, ki so trenutno sproščeni v okolje. Informacije o konstruktih, začetnih oligonukleotidih, ki se lahko uporabljajo za detekcijo transgenov.

Uvod. Zgodovina biotičnega zatiranja škodljivcev, bolezni in plevelov. Definicija biotičnega varstva. Biotično zatiranje fitofagov. Predatorji, parazitoidi, paraziti, antagonistični mikroorganizmi. Entomofagi iz redov Dermaptera, Heteroptera, Neuroptera, Diptera, Hymenoptera, Thysanoptera, Coleoptera; Aranea, Acarina, Mollusca, Aves; entomopatogene nematode. Biologija in ekologija koristnih vrst po posameznih taksonomskih kategorijah. Mikrobiotično zatiranje fitofagov (entomopatogeni virusi granuloze, poliedroze, bakulovirusi, entomopatogene bakterije Bacillus thuringiensis; entomopatogene glive Beauveria spp., Metarhizium spp., Verticillium lecanii). Vspodbujanje domorodnih vrst, vnos tujerodnih vrst zaradi trajne naselitve (klasično biotično varstvo), večkratno (sezonsko) vnašanje koristnih organizmov na prosto ali v zavarovan prostor. Biotično zatiranje fitopatogenov. Razmerja med fitopatogenimi in antagonističnimi organizmi. Način življenja antagonistov. Hiperparazitizem, kompeticija, antibioza, probioza. Hipovirulenca. Biotično zatiranje fitopatogenih nematod. Biotično zatiranje plevelov (s herbivori, fitofagnimi členonožci, s fitopatogenimi mikroorganizmi) . Produkcija, distribucija koristnih organizmov, uvoz, transport, karantena tujerodnih organizmov. Trgovski pripravki. Tveganje vnosa tujerodnih organizmov. Integracija biotičnega in kemičnega varstva. Vpliv FFS na koristne organizme. Strokovno svetovalno delo na področju biotičnega varstva. Predpisi, ki urejajo biotično varstvo rastlin.