AG-MAG-1

Vrste agroekosistemov glede na rabo tal. Kroženje snovi in energije, tla kot "reaktor" razgradnje in sinteze snovi. Obtok hranil na ravni kmetije in med kmetijskim in urbanim prostorom. Izračun bilance hranil. Koncept kakovosti in zdravja tal, pomembnejši kazalci (fizikalni, kemijski, biotski), izračun indeksov kakovosti. Degradacijski procesi, onesnaževanje, okoljski vidiki uporabe fitofarmacevtskih sredstev, mineralnih, organskih gnojil in drugih snovi v kmetijstvu. Ukrepi za ohranjanje multifunkcionalnosti in trajnosti agroekosistemov: kolobar, varovalni pasovi, ohranitvena obdelava, gnojenje.
Agroekosistemi in razvoj kmetijskih rastlin; Grimove življenske strategije; funkcionalne skupine rastlin; biodiverziteta in konvencija o biotski raznovrstnosti: ogrožene vrste in habitati; uničevanje habitatov, habitati nastali s kmetijstvom; pregled važnejših združb travinja in plevelne vegetacije; ekologija in kontrola vnesenih in invazivnih vrst; škodljivi učinki kmetijstva na druge ekosisteme; učinki onesnaženja okolja na agro in druge ekosisteme; vpliv sprememb v rabi tal; sodobna mednarodna in evropska strategija ohranjanja naravnih virov (GBIF).

Preurejanje kmetijskega prostora v zgodovini in tipi parcelacije. Razvoj kmetijstva in oblikovanje kuturne krajine. Metode kompleksnega urejanja kmetijskega prostora. Širši ekonomski in ekološki cilji komasacij. Zakonske osnove urejanja prostora. Kmetijske podlage za pripravo prostorskih aktov. Funkcije kmetijstva in vloga podeželskega prostora. Metode kategorizacije kmetijskih zemljišč. Ekološko pomembni strukturni elementi kmetijske krajine. Večfunkcionalnost kmetijskega prostora. Sonaravno urejanje kmetijskega prostora. Presoja vplivov na okolje pri posegih agrarnih operacij. Agromelioracije.
Veliki in mali hidrološki krog. Osnove hidravlike, hidrometrije in hidrogeologije. Vodnoretenzijska dela in zaščita zemljišč pred erozijo. Obramba kmetijskih zemljišč pred poplavami, poplave kot ekološka kategorija. Celostni pristop osuševanja površine. Pregled in stanje osuševalnih sistemov v Sloveniji. Večnamenskost osuševalnih sistemov. Rastlinske čistilne naprave. Vodni viri za namakanje. Širši ekološki vidiki namakanja. Skupna evropska politika na področju voda in v povezavi s kmetijstvom. Premeščanje onesnažil iz kmetijstva v vodno okolje in s tem povezani računalniški modeli.

Botanične karakteristike travne ruše, dejavniki in pomen le-teh za pridelovanje krme in varstvo narave; rast in razvoj trav, metuljnic in glavnih zeli (semenski in stranski poganjki, vegetativna in reproduktivna rast; diferenciacija in razporeditev tkiv pri travah in metuljnicah, pomembnih za prehrano živali; kemična sestava zelinja v odvisnosti od notranjih in zunanjih dejavnikov ter celovitost razvoja rastlin; vpliv sončnega sevanja, temperature zraka, padavin in vlažnosti tal na travno rušo oz. modelne travniške rastline; razmere za razvoj in prepoznavanje travniških bolezni in škodljivcev, hranila na travinju (viri, potrebe travne ruše); glavne fitocenološke kategorije travinja v Sloveniji (razmere za njihov razvoj, razširjenost, pomen za pridelovanje krme). Vpliv pogoste in nizke defoliacije na spremembo tekmovalnosti med rastlinami ruše, trpežnost poganjkov trav, vegetativni razvoj plazeče detelje. Gaženje pri paši in fizikalne lastnosti tal ter vpliv na rast korenin rastlin ruše. Vpliv izločkov živali na rast in izkoristek ruše, organsko snov in mikroorganizme v zemlji, simbiotsko vezavo dušika in ukrepi za vzdrževanje ravnotežja med travami in metuljnicami v ruši. Krogotok ogljika in dušika pri različni intenziteti pridelave na pašniku. Strategija gnojenja z dušikom pri povečani obtežbi pašnika in ukrepi za zmanjšanje izgub dušika iz ekosistema. Preprečevanje nezaželjenih učinkov paše v naravnem okolju in pridelava funkcionalne hrane.

Biološki temelji pridelovanja poljščin. Rast in razvoj poljščin v odvisnosti od tal, klime in padavin. Morfologija generativnih in vegetativnih pridelkov. Količina in kakovost pridelka. Pojem semena. Izračun količine semena/ha. Načini setve. Kritične faze v rasti in razvoju poljščin, komponente pridelka.
Načela pri pripravi njive za setev in pri oskrbi ter negi posevkov. Čas in način spravila ter skladiščenje poljščin.
Agronomska razdelitev poljščin in postopki pridelave.
Žita. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, skladiščenje.
Stročnice: zrnate, voluminozne (detelje). Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, skladiščenje.
Oljnice. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, dodelava in skladiščenje.
Gomoljnice in korenovke. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, skladiščenje.
Krmne poljščine: glavne poljščine, mešanice, dosevki. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, spravilo.
Posebne poljščine: hmelj, njivske zdravilne rastline. Morfologija, fenologija rasti, kemična sestava, uporaba, tehnika pridelave, spravilo, skladiščenje.
Semenski posevki. Setev, nega med rastjo, potrjevanje, spravilo, dodelava skladiščenje.
Poljedelstvo v evropskih in globalnih razsežnostih.

Rastlina in okolje. Vodna bilanca rastline, regulacija. Vodna bilanca pri različnih tipih rastlin in na nivoju rastlinskih združb. Vodni stres. Meritve vsebnosti vode, vodnega potenciala rastlin, ksilemskega toka, transpiracije in stomatalne prevodnosti.
Mineralna prehrana: razpoložljivost mineralnih hranil v tleh, procesi v rizosferi, minerali ter razporejanje asimilatov v rastlini (razmerja vir:ponor). Vpliv okoljskih dejavnikov na sprejem, premeščanje in asimilacijo mineralnih hranil. S habitatom povezani vidiki mineralne prehrane, kroženje mineralnih hranil na nivoju rastlinskih združb. Mineralna prehrana rastlin in stres (interakcije). Uporaba fizioloških meritev, izotopskih sledilcev in molekularnih metod pri proučevanju mineralne prehrane.
Utilizacija ogljika, primarna produkcija: vpliv okoljskih dejavnikov na fotosintezo (C3, C4, CAM) in respiracijo; bilanca ogljika na nivoju rastline ter rastlinske združbe, pretvorbe energije na nivoju rastlinske odeje. Meritve fotosinteze (izmenjava plinov, fluorescence), meritve odvisnosti od različnih dejavnikov, diskriminacijska analiza 13C/14C. Rast in razvoj, vpliv okoljskih dejavnikov. Fiziologija stresa: splošnen pregled, pregled po posameznih stresnih dejavnikih. Multipli stres.

Uvod. Koncepti pri načrtovanju poskusov in analizi podatkov. Preučevani dejavniki in obravnavanja. Moteči dejavniki in ustrezne poskusne zasnove. Fiksni in slučajni dejavniki.
Statistična analiza poskusov: analiza variance, F-porazdelitev, predpostavke za uporabo analize variance. Povezava s teorijo posplošenih linearnih modelov (GLM).
Enostavne zasnove. Slučajne skupine. Slučajni bloki. Hierarhična struktura. Primerjava obravnavanj: preizkusi mnogoterih primerjav, kontrasti.
Bolj kompleksne zasnove. Dva ali več preučevanih dejavnikov. Glavni vplivi dejavnikov in njihove interakcije. Ortogonalnost dejavnikov. Uravnotežene in neuravnotežene zasnove. Uporaba različnih tipov vsote kvadriranih odklonov (tip I in tip III).
Regresija. Uvod v multiplo regresijo. Zapis regresijskega modela za različne vrste x-spremenljivk (številska, opisna) in pomen parametrov modela. Primerjava več premic (identičnost, vzporednost, ip.) z uporabo delnega F-preizkusa.
Povezava analize variance in regresije. Analiza kovariance.

Žlahtnjenje s pomočjo genskih markerjev. Genomika v proučevanju rastlin. Osnovne značilnosti strukturne genomike, funkcijske genomike, transkriptomike in proteomike. Rokovanje z rastlinskimi genomskimi informacijami in njihova uporaba v poljedeljstvu. Aplikacje genomike v rastlinski biotehnologiji. Analiza genoma: metode spremljanja variabilnosti velikosti genona, citogenetske tehnike (kariotip, FISH, GISH). Posebnosti genetike evkariontov. Osnove razvojne genetike. Diplontska selekcija, apoptoza. Variabilnost genske določitve protiteles, osnove alergenosti snovi, testiranja, osnove učinkov alergenov. Transkripcijsko in potranskripcijsko uravnavanje delovanja genov. Gensko uravnavanje osebkovega razvoja, homeotski geni. Materinski in očetni učinki, izvenjedrno dedovanje. Epigeneza. Zahtevnejše metode rastlinskih tkivnih kultur. Genske transformacije. Izbira postopkov posrednega in neposrednega vnosa in analiza prehodne in stabilne transformacije. Vključevanje novih genov oz. vtišanje endogenov (iRNA). Jedrne in plastidne transformacije. Genske modifikacije agronomsko pomembnih lastnosti: odpornost rastlin na biotske in abiotske dejavnike ter modificirana odzivnost rastlin. Genske modifikacije kakovosti pridelkov.
Specifike žlahtnjenja vodilnih poljščin in travinja, primeri.

Bolezni gojenih rastlin: simptomi, razvojni krog, gospodarski pomen in varstveni ukrepi. Bolezni vinske trte in oljke; bolezni pečkarjev; bolezni koščičarjev, jagodičja in lupinarjev; bolezni vrtnin ter možnosti njihovega zatiranja. Bolezni polščin: žit in koruze; krompirja; industrijskih rastlin, krmnih rastlin; bolezni nekaterih vrtnin, ki jih gojimo na polju ter možnosti njihovega zatiranja. Fungicidi: delitev, selektivnost in vzroki, kontaktni in sistemični fungicidi (pomembnejše skupine, način delovanja, mobilnost) in biofungicidi. Biotična fitofarmacevtska sredstva (FFS) – antagonisti in entomopatogeni. Herbicidi: definicija plevela, vzroki za zatiranje plevela, delitev herbicidov po različnih kriterijih (kemična pripadnost, mehanizem delovanja, selektivnost, mobilnost, čas uporabe). Kritični pragovi in čas zatiranja plevelov. Integrirano varstvo rastlin pred pleveli. Negativne posledice uporabe FFS za ljudi in okolje. Poti premeščanja in razgradnje FFS v okolju. Kriteriji za ekološko vrednotenje FFS. Zakonske osnove postopkov registracije in uporabe FFS.

Škodljivci gojenih in nekaterih samoniklih rastlin (vse skupine z izjemo žuželk). Ektodermalne in endodermalne žleze pri žuželkah. Infokemikalije pri žuželkah (alelokemikalije, semiokemikalije). Biotehniške metode v varstvu rastlin (feromonske vabe, barvne lepljive plošče). Morfologija, anatomija in sistematika pršic (Acarina), polžev (Gastropoda) in ogorčic (Nematoda). Njihovo razmnoževanje, bionomija, monitoring. Gospodarsko škodljivi glodavci, ptice, divjad. Pomembni škodljivci gojenih in samoniklih rastlin po taksonomskih kriterijih in načini njihovega zatiranja. Skladiščni škodljivci: preventivne in kurativne metode njihove zatiranja. Zatiranje škodljivih organizmov s spreminjanjem okoljskih dejavnikov: preventiva, izogibanje, preprečevanje, neaktivnost. Preferenca in obrambni mehanizmi rastlin pred fitofagi. Okoljsko sprejemljivi načini zatiranja škodljivcev gojenih rastlin: vmesni posevki, privabilni posevki, mehanske ovire, odbojne zastirke idr. Drugi alternativni načini zatiranja škodljivcev na primeru strun. Rastlinska higiena. Pomen kolobarja in prahe v varstvu rastlin.