AG-UNI-3

Fitopatologija z osnovami fitofarmacije. Uvod. Zgodovinski razvoj fitopatologije kot vede in njen pomen. Rastlinske bolezni in vpliv (mikro in makro) na gospodarstvo. Simptomatika – biotični in abiotični vzroki za variabilnost (patogen, gostiteljska rastlina in okolja). Paraziti, njihov izvor in vrste parazitizma. Adaptacija parazitov, specializacija in mehanizmi variabilnosti pri glivah in bakterijah. Delovanje parazitov in patološke spremembe (anatomske, morfološke, fiziološke) pri hortikulturnih rastlinah. Vektorji, način prodiranja in patogeneza ter vpliv ekoloških dejavnikov. Epifitotiologija. Pasivna in aktivna odpornost, dedovanje odpornosti, LAR, SAR. Bolezni, ki jih pozročajo večje skupine povzročiteljev in njihova sistematika. Fiziopatije. Glive (Fungi) oz. glivam podobni organizmi (Chromista, Protozoa). Fungi: značilnosti predstavnikov tega kraljestva, predstavitev posameznih debel (Ascomycota, Basidiomycota, Zygomycota, Chytridiomycota, Zygomycota) in njihove značilnosti na posameznih primerih. Kraljestvo Chromista s povdarkom da deblu Oomycota in njenimi predstavniki. V kraljestvu Protozoa predstaviti pseudomikoze debla Plasmodiophoromycota. Značilnosti bolezni, ki jih povzročajo prokarionti (bakterije, fitoplazme) in virusi na gojenih rastlinah. Neparazitske rastlinske bolezni (fiziopatije), njihova simptomatika ter načini razločevanja od parazitskih bolezni. Kako lahko preprečujemo in nadziramo rastlinske bolezni – primerne metode: izogibanje, izločevanje in uničevanje patogenov ter varstvo samih rastlin. Biotično varstvo. Kemični načini varstva: Protektivni, kurativni in eridikativni postopki. Fitofarmacevtska sredstva (FFS) (osnovni podatki) - aktivne snovi, trgovski pripravki, formulacije, karence, strupenost, MRL, označbe, mehanizmi delovanja, selektivnost FFS, nastanek odpornosti. Varna in učinkovita raba FFS: odmerki, priprava FFS za aplikacijo, osebna zaščita pri uporabi FFS, ukrepi ob zastrupitvah.

Entomologija: definicije, zgodovina in naloge. Gospodarski pomen škodljivih žuželk, izgube v pridelkih in njihovi kakovosti, zakonski predpisi na področju varstva rastlin in fitofarmacevtskih sredstev. Značilne poškodbe, ki jih povzročajo sesajoče, grizoče in vrtajoče žuželke in prenašalci povzročiteljev rastlinskih bolezni. Načini njihovega škodljivega delovanja, razmnoževanja in širjenja. Detekcijske metode in načini spremljanja žuželk. Morfologija žuželk. Abiotični in biotični dejavniki v življenju žuželk. Gospodarski prag škode. Varstveni ukrepi pred ŠKO – posredni (rastlinska higiena, karantena idr.) in neposredni (mehanični, fizikalni, biotehnični, biotični, kemični.; registrirani insekticidi, akaricidi, nematicidi, limacidi, rodenticidi, repelenti in njihova uporaba v različnih gojenih rastlinah). Škodljive žuželke in bolezni mnogih gojenih rastlin: bramor, listne uši, resarji, strune, majski hrošč, sovke; padavica kalčkov in sadik, siva plesen, bela gniloba (opisi poškodb oziroma bolezenskih znamenj in zatiranje). Specifični (gospodarsko pomembni) škodljivci in bolezni sadnih rastlin (50 organizmov), vinske trte (25 organizmov), vrtnin (50 organizmov), poljščin, krmnih rastlin (50 organizmov) (slovensko in latinsko poimenovanje ŠKO, opis poškodb oziroma bolezenskih znamenj, ki jih povzročajo, njihovo preprečevanje in zatiranje. Organizmi so tako predstavljeni po gostiteljskih rastlinah in po poškodbah ter bolezenskih znamenjih, ki jih povzročajo, sledeč večjim skupinam, katerim pripadajo.

Predstavitev predmeta –sodobna biotehnologija včeraj, danes in jutri.
Genomski pristopi proučevanja rastlin
Genski markerji: metode vrednotenja polimorfizmov in uporaba genskih markerjev za DNA fingerprinting, vrednotenje genske raznolikosti, vrednotenje in upravljanje z rastlinskih genskimi viri ter diagnostiko rastlinskih patogenov.
Rastlinske tkivne kulture: mikropropagacija in vzgoja zdravih rastlin
Geni in transformacija. Gensko spremenjene rastline z odpornostjo na viruse in škodljivce ter toleranco na herbicide. Pregled drugih lastnosti primernih za gensko spreminjanje: uravnavanje zorenja, sestave rastlinskih olj, povišanje vsebnosti makro- in mikrohranil, odpornosti na abiotske strese, manipulacija reproduktivnih lastnosti, bio-farming itd.
Biološka varnost in gensko spremenjeni organizmi. Pregled relevantnih mednarodnih dokumentov, ki urejajo harmonizacijo predpisov o varno uporabi proizvodov biotehnologije. Nacionalni predpisi za gensko spremenjene organizme. Pomen javnega mnenja in sprejemljivost biotehnologije.

Integrirano in ekološko pridelovanje sadja, grozdja, vrtnin in okrasnih rastlin. Izbira lege, ureditev zemljišča, ureditev infrastrukture v nasadih, sajenje. Interakcije med tlemi, vrsto, sorto, podlago in gojitveno obliko pri sadnih rastlinah, vzdrževanje do rodnosti, oskrba v rodnosti (gnojenje prek tal in listov, rez, redčenje, namakanje, zaščita proti toči, ocena pridelka, obiranje). Pomološke lastnosti najpomembnejših sort pečkarjev, koščičarjev, lupinarjev, jagodičja in mediteranskih sadnih vrst.
Analiza ustreznosti izbora tehnologij gojenja zelenjadnic in okrasnih rastlin na prostem in v zavarovanih prostorih (izbor vrst, sort, tehnik gojenja, pokrivanje potreb trga, doseganje primerne kakovosti, možnosti trženja). Tehnologije gojenja sadik skupin zelenjadnic in okrasnih rastlin (razmnoževanje, načini cepljenja, gojenje sadik brez in s koreninsko grudico, časovno načrtovanje gojenja, skladiščenje sadik, izbor in priprava semena ter sadilnega materiala za setev/sajenje, rentabilnost pridelave sadik, izbira objektov in pripomočkov za gojenje sadik). Hidroponske tehnike gojenja (gojenje v organskih, anorganskih in sintetičnih substratih, tekočinski sistemi).
Tehnologije in razlike trajnostnih vinogradov vključenih v tradicionalno, integrirano in ekološko pridelavo grozdja za predelavo v vino ali namiznega grozdja (obnova vinograda, izbor lege, sorte in podlage, terroir, obremenitve po trti, gojitvene oblike, spremljanje (analitika) kakovosti grozdja, obdelava tal (oranje, zatravljenje, kultiviranje).

Definiranje in oris razvoja travništva; travinje v svetu in v Sloveniji (obseg, kategorizacija glede na vegetacijo, izvor, rabo); profil 44 vrst travniških rastlin (glavni rodovi: ljuljka, bilnica, latovka, pasja trava, stoklasa, šopulja, detelja, meteljka, grašica, grahor, nokota, regrat, trpotec, otavčič, korenje); pregled drugih travniških rastlin; pridelovalne značilnosti travne ruše (masa in kakovost zelinja v odvisnosti od okoljskih in tehnoloških razmer); sezonska rast travne ruše (potek, dejavniki, aplikacija) tehnološka navodila za pridelovanje krme na travnikih (gnojenje, kosna raba, ohranjanje in izboljševanje travne ruše); travno-deteljne mešanice na travinju; pregled alternativnih oblik rabe travne ruše. Elementi intenzivnega vodenje paše za ravninska območja (obtežba, gostota in trajanje zasedbe), struktura ruše in masa zaužitega zelinja; nadzorovana paša za območja z omejenimi danostmi za kmetovanje; raznolikosti rastišča, razdelitev zemljišča, ureditev infrastrukture pašnika, premeščanje črede/tropa; zajedalci pašnih živali; ureditev pašnika za posamezne vrste živali, mešana paša različnih vrst/kategorij skupaj; košnja pašnika; potek venenja in vpliv mehaničnega tretiranja zelinja na hitrost venenja; priprava in spravilo silaže ter mrve.

Ekosistemi. Rastline in glavni ekološki dejavniki. Življenske oblike rastlin, geoelementi in vegetacijske formacije. Rastline kot primarni producenti. Pregled pomembnejših ekosistemov na Zemlji. Interakcije rastlin in drugih organizmov. Kmetijstvo in spreminjanje ekosistemov. Ekološki problemi, povezani s kmetijsko dejavnostjo. Zaščitene in ogrožene vrste, rdeči seznami; trgovanje z ogroženimi vrstami.
Biodiverziteta - kazalniki za področje kmetijstva. Učinki onesnaženega okolja na agroekosisteme.
Učinki zračnih onesnažil: SO 2, NO x, O3, CO2, klimatskih sprememb.
Vpliv kmetijske in nekmetijske dejavnosti na okolje, ukrepi varovanja okolja ter ohranjanja multifunkcionalnosti kmetijskega prostora. Definicije, izvori in načini onesnaževanja tal, podtalnice in površinskih vod, razvrščanje onesnažil, usoda potencialno nevarnih snovi v sistemu tla-rastlinapodtalnica: mehanizmi vezave, transformacij, razgradnje ter prenosa. Interpretacija podatkov o okolju na podlagi okoljskih standardov in normativov.
Skupna evropska okoljska politika - slovenski kmetijski okoljski program. Osnovna domača in mednarodna zakonodaja na področju sledenja kakovosti okolja, s poudarkom na področju kmetijstva.

Kmetijstvo v narodnem gospodarstvu; Teorija podjetja; Kmetijska gospodarstva: socio-ekonomska struktura; velikostna struktura, proizvodni tipi, standardno pokritje; Teorija proizvodnje in teorija stroškov (aplikacija mejnih metod v kmetijstvu); Poslovne evidence (knjigovodstvo na kmetijskih gospodarstvih); Kalkulacije stroškov; Računovodstvo in bilanciranje v kmetijstvu (kontiranje, bilance stanja, bilance uspeha, zaključni račun); Načrtovanje (uporaba načela mejne koristi, izbor in opis tehnologije pridelave, linearno programiranje); Pojem investicij; osnovne metode izračuna donosnosti naložb; Davki v kmetijstvu; Ekonomika glavnih faz rastlinske proizvodnje; Ekonomika poljedelske proizvodnje; Ekonomika hortikulture; Ekonomika živinorejske proizvodnje;
Na vajah se bodo slušatelji seznanili s knjigovodskimi in računovodskimi postopki na kmetijskih gospodarstvih; tehnikami vrednotenja kmetijskega premoženja in izračuna amortizacije; pripravo bilance stanja in izkaza uspeha za kmetijo; uporabo teorije proizvodnje: proizvodna funkcija, spremenljivi in stalni stroški, pojem produktivnosti, stroškovne funkcije in odločitveni kriteriji, prag pokritja, ekonomski optimum uporabe spremenljivega vložka, optimalno razmerje kombinacije vložkov, optimalna kombinacija proizvodnih aktivnosti; kalkulacijo stroškov; primeri izračuna donosnosti naložb.